Že nekaj časa se vleče spor med vlado in zdravniškim sindikatom Fides, saj želi vlada nekaj sredstev v zdravstvu prihraniti tudi z znižanjem dodatka za zdravniške nadure, česar Fides ne sprejema. Okoli 2.200 zdravnikov je zato v preteklih tednih umaknilo soglasje o nadurnem delu in tako direktorji zdravstvenih zavodov za september iščejo rešitve, kako razporediti zdravnike, da bi zakonsko določenih 48 ur na teden porabili kar najrazumneje.

Najtežje bo manjšim zdravstvenim zavodom
Da bo takšna reorganizacija najboj prizadela bolnike, je jasno, saj ordinacije in specialistične ambulante ne bodo mogle delovati v takšnem obsegu kot do zdaj. Z največjimi težavami se spopadajo predvsem v zdravstvenih domovih zunaj večjih mest, saj je zdravnikov že zdaj primanjkovalo, ob zmanjšanem obsegu dela pa bodo te težave še večje.

"Zato se direktorji z zdravniki dogovarjajo, da bi začasno preklicali umike soglasij o nadurnem delu in bi torej delali kot do zdaj. Situacija po Sloveniji je zelo različna, saj se ponekod javljajo upokojeni zdravniki, ki bi vskočili in nekaj časa pomagali, drugod dežurstva sprejemajo tudi tisti, ki sicer ne dežurajo. Veliko je odvisno tudi od tega, kakšni so odnosi znotraj zavodov. Na Gorenjskem na primer skoraj ni umikov soglasij, podobno je tudi še ponekod drugod," je trenutne razmere za MMC opisala Darja Vižintin Zupančič, direktorica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije.

"Finančnega razloga za ta dejanja še ni"
Sama je sicer prepričana, da se bo našla razumna rešitev, verjame pa tudi v dogovor med vlado in Fidesom. "Plačilo za dežurstva še namreč ni nižje, morda bi bilo zato primerno počakati, da se stvari postavijo na novo, da se postavi nova organizacija dežurnih mest, tako na primarni kot na sekundarni ravni. Zdaj namreč ni niti finančnega razloga, ki je bil povod za razkol, saj bo nova sistematizacija nadur začela veljati šele s 1. januarjem 2011," poudarja naša sogovornica.

Pogovori so napovedani za prihodnji teden, in čeprav do zdaj dogovor ni bil mogoč, vlada pa je poslancem poslala neusklajen zakon, ki znižuje nadomestila in dodatke, upanje ostaja. Zdravniki so namreč takšno višino dodatka za nadurno delo, kot jo zahtevajo zdaj, dosegli šele leta 2008, predtem pa je bilo dežurstvo plačano manj.

Takšno plačilo uvedeno leta 2008
Do leta 2008 se je namreč čas, v katerem je zdravnik dežural, delil na aktiven in neaktiven. Plačilo neaktivnih ur med dežurstom je bilo do leta 2006 90-odstotno, aktivnih pa 100 odstotkov siceršnje delovne ure. Med letoma 2006 in 2008 je zdravnik za ure, ko je med dežurstvom dejansko imel delo, dobil plačilo v višini 150 odstotkov delovne ure, za neaktivni čas pa 100 odstotkov "normalne" delovne ure.

Z novim sistemom plač pa je bila ta delitev odpravljena, ure dežurstva so bile izenačene in plačane 150-odstotno, ne glede na to, ali so zdravniki v tem času dejansko delali ali zgolj čakali na delo. In to želijo zdravniki ohraniti še naprej, vlada pa je z novim zakonom višino plačila znižala na 130 odstotkov.

Pred nami "črni september"?
Ali se nam napoveduje "črni september", kot opozarjajo v nekaterih bolnišnicah in zdravstvenih domovih, ko bodo zaradi pomanjkanja zdravnikov prisiljeni že naročene preglede in posege, ki niso nujni, prestaviti, bo torej odvisno od uspešnih usklajevanj na politični ravni.

"Nesporno je, da v večini zdravstvenih domov ni mogoče organizirati dela tako kot do zdaj, če zdravniki ne bodo privolili v večje število nadur. Kakšna organizacija pa je sprejemljiva, morajo povedati predvsem zdravniki in stroka. Ali bomo stvari zastavili tako, da osebni zdravnik pacientu ne bo na voljo vsak dan, ampak morda le vsak drug dan, ali kaj podobnega, je odvisno od njih. So pa to zadeve, ki se ne dajo spremeniti in narediti v mesecu oziroma dveh, sploh ne med dopusti," ob tem opozarja Vižintin Zupančičeva.