Kot je v spletni klepetalnici MMC-ja pojasnila namestnica informacijske pooblaščenke Mojca Prelesnik, je ključni odgovor urada, da na osebni izkaznici ne sme biti viden EMŠO in drugi indikatorji. Pri tem je bistveno, da obstaja digitalni certifikat, ki omogoča le dostop do podatkov z vsemi potrebnimi ravnmi dostopa, vključno s požarnimi zidovi. Poleg tega se v uradu sprašujejo, zakaj gre pri tem za dva različna certifikata (kvalificiranega in nekvalificiranega), zakaj ni dovolj le eden. Ker gre za potencialno združevanje zbirk in tu je nevarnost, saj gre za večjo verjetnost zlorab.

Glede hrambe biometričnih podatkov je Mojca Prelesnik dejala, da je urad informacijske pooblaščenke izdal že kar nekaj odločb, s katerimi je uvedbo biometrije dovolil, kar nekajkrat pa biometrije ni dovolil, saj gre za precejšen vdor v zasebnost. V zvezi s potnimi listi pa so na uradu že večkrat opozorili, da nobena tehnologija ni 100-odstotno varna, zato je sorazmernost ključna. Evropska unija namreč zahteva biometrilne potne listine, v prihodnosti pa bodo na njih tudi prstni odtisi.

Prelesnikova: tehnologija RFID ni tako varna, kot so domnevali
V povezavi z biometričnimi potnimi listi je Mojca Prelesnik omenila še tehnologijo RFID, za katero se je že pokazalo, da ni tako varna, kot se je sprva predvidevalo, saj se da podatke iz čipa ukrasti. Čip RFID se da prebrati tudi na razdalji od enega do dveh metrov, in če imaš tak potni list v žepu, se da podatek relativno hitro ukrasti, je pojasnila namestnica infromacijske pooblaščenke.

O novi bančni kartici NLB Enka pa je Prelesnikova povedala, da je državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov že uvedel inšpekcijski nadzor na NLB-ju, kjer bo natančno pregledal, ali za tako kartico obstaja podlaga. Težava je v tem, da so takšno kartico dobili vsi komitenti, nihče jih ni vprašal o tem, ali takšno kartico ugodnosti sploh želijo. Ker je postopek še v teku, je o ugotovitvah inšpekcije še prezgodaj govoriti.