"Ključna perspektiva za Slovenijo, ki nima nafte niti – žal – tudi ne več močnega industrijskega temelja, je lahko le nadpovprečno izobraženo in usposobljeno prebivalstvo. Nobenega dvoma ni, da je kakovostno znanje tujih jezikov, ki jih obvlada čim širši del prebivalstva, pomemben, celo nenadomestljiv del te potencialne prednosti.

Slovenščina ni svetovni jezik, zato je predpogoj za mednarodno uspešnost naših državljanov in državljank znanje tujih jezikov. Z varčevanjem namesto s poudarjenim vlaganjem v področje znanja tujih jezikov neposredno zmanjšujemo možnosti mladih, da enakovredno kandidirajo za kakovostna delovna mesta," je negativne plati vnovičnega zamika uvajanja zgodnjega tujega jezika v osnovne šole za MMC komentiral predsednik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Branimir Štrukelj.

Z ministrstva za šolstvo so na vprašanje, kateri so argumenti za vnovični odlog omenjenega, odgovorili zelo skopo. Zapisali so namreč le, da se proces uvajanja prvega tujega jezika podaljšuje "zaradi racionalizacije javnih sredstev".

Štrukelj meni, da takšno odlašanje stane več, kot je privarčevanih sredstev od tega. "To je ne le neumna, ampak tudi socialno nepravična politika," je prepričan, saj država s tem že v samem "startu" povečuje razliko med otroki glede na njihov materialni položaj. "Premožnejši starši svojim otrokom zagotovijo plačljive tečaje in dodatno znanje tujih jezikov, otroci iz socialno šibkih družin pa so v celoti odvisni od znanja, ki ga prek javnega izobraževalnega sistema zagotavlja država," je pojasnil.

Dodatno usposabljanje učiteljev
Razlog odloga nikakor ni pomanjkanje potrebnega števila ustrezno usposobljenih učiteljev, saj je tudi ministrstvo potrdilo, da jih imajo na šolah glede na število prijavljenih na lanski in letošnji razpis za izvajanje omenjenega jezikovnega pouka dovolj. Po podatkih ministrstva je tako ustrezen študijski program za izpopolnjevanje končalo nekaj manj kot 600 učiteljev.

Dodatno izpopolnjevanje je sicer še ena izmed ovir, ki so jih šole morale premagati, da bi izpolnile pogoje za izvedbo programa. In čeprav tudi učitelji pritrjujejo temu, da poučevanje jezika v zgodnjem obdobju otrokovega razvoja zahteva dodatna didaktična in metodološka znanja, se del učiteljev sprašuje, zakaj je treba po doseženi pedagoški izobrazbi na še eno dodatno usposabljanje, ki traja celotno študijsko leto.

Čeprav potrebam po dodatnem znanju za poučevanje na nižjih stopnjah ni oporekati, pa ostaja dejstvo, da so morali učitelji znova "v šolo", kar je tako časovni kot finančni zalogaj. V skladu s pravilnikom o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole je med pogoji za poučevanje tujega jezika na zgodnji stopnji namreč predpisano, da mora učitelj, odvisno od že končane izobrazbe (razredni pouk, anglistika ...), opraviti tudi študijski program za izpopolnjevanje iz angleščine ali študijski program za izpopolnjevanje iz zgodnjega učenja.

Po besedah ministrstva, ki poudarja, da usposabljanja sofinancira, gre za prenovo v šolstvu v skladu z bolonjsko reformo, kjer je hkrati s prenovo študijskih programov za poučevanje jezikov nastala tudi različica za zgodnje učenje teh. In kot odgovarja ministrstvo, so "hkrati nekateri pristojni visokošolski zavodi z razvojem študijskih programov za pridobitev izobrazbe akreditirali študijske programe za pridobitev izobrazbe, za katere se pričakuje, da bodo tovrstne kompetence že vzporedno pridobljene, vendar v tem trenutku tovrstnih diplomantov še ni na trgu dela, prve pričakujemo še to leto".

Informacije, ki jih glede zahtev po dodatnem usposabljanju dela učiteljev prejema SVIZ, so po besedah Branimirja Štruklja sicer različne. "Eni opozarjajo, da gre za ponavljanje že usvojenih znanj, drugi pa so temu naklonjeni," je dejal.

Je pri devetih letih že (pre)pozno?
Pri vsem naštetem pa ostaja dejstvo, da se učenje tujih jezikov za otroke v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami začenja sorazmerno pozno, pri devetih letih, v četrtem razredu osnovne šole. Razpon starosti, pri kateri se otroci v EU-ju začnejo spoznavati s tujimi jeziki, je sicer od šestega pa do enajstega leta starosti, izstopajoča izjema je Belgija, in sicer njena nemško govoreča skupnost, kjer se obvezno učenje tujega jezika začne že na predšolski stopnji pri treh letih starosti otroka. Pozneje kot v Sloveniji se otroci začnejo tujih jezikov učiti na Nizozemskem, v flamskem in francoskem delu Belgije ter v Veliki Britaniji (brez Škotske), kjer se obvezen pouk začne pri enajstih letih starosti otroka. Posebnost sta tudi Irska in Škotska, kjer učenje tujih jezikov ni obvezen predmet v šolanju, piše na spletnih straneh SURS-a.

Stroka: Čim prej, tem bolje
In čeprav evropska vizija učenja tujega jezika pravi "čim prej, tem bolje" in je Slovenija z veliko navdušenja začela organizacijsko plat programa, se ta že tretje leto zapored odlaga na "naslednje leto". Da se starši zavedajo pomena znanja jezikov za prihodnost otrok, kažejo tudi podatki SURS-a, saj se je tujega jezika v letu 2012 učilo pet odstotkov otrok, ki obiskujejo vrtec, v okviru projekta zgodnjega učenja tujega jezika 40 odstotkov otrok prvega izobraževalnega obdobja in še okoli 900 otrok, mlajših od 15 let, ki so obiskovali jezikovne šole.

V Evropski uniji sicer govorimo 24 uradnih jezikov in imamo še več kot 60 jezikov, ki jih govorijo pripadniki avtohtonih evropskih skupnosti. Evropska formula znanja jezikov 1+2, ki pomeni, da naj bi vsak Evropejec poleg svojega obvladal še dva tuja jezika, bi bila zagotovo lažje dosežena, če bi se tujih jezikov začeli učiti čim bolj zgodaj.

Številne raziskave namreč potrjujejo, da se otrok, ki se s tujim jezikom sreča v zgodnjem obdobju, tega nauči lažje in hitreje. Dileme, ali se otroka s tem preveč obremeni, so že davno presežene, saj tako lingvistična kot razvojnopsihološka stroka ugotavljata, da pomeni zgodnje usvajanje tujega jezika prednost v poznejšem izobraževanju, za otroka pa ni obremenjujoče.

A kljub prednostim, ki jih zagovarja ter z analizami in raziskavami dokazuje stroka, ostaja vlada neomajna. Novela zakona, s katero se poučevanje jezika v 2. razredu osnovne šole zamika še za eno leto, je končna in gre kot taka na vlado, so povedali na ministrstvu. Novela tako po novem določa še, da se uvajanje prvega tujega jezika v 1. razred osnovne šole namesto z naslednjim šolskim letom zamakne v šolsko leto 2017/18, v drugem razredu osnovne šole pa naj bi ga (če ne bo vnovičnega zamika) na vseh šolah začeli poučevati v šolskem letu 2018/2019.

K zgodnjemu učenju vsaj dveh tujih jezikov države Evropske unije sicer poziva barcelonska deklaracija, spisana že leta 2002.

SVIZ zaskrbljen zaradi odnosa do izobraževanja
V SVIZ-u sicer že dalj časa izražajo zaskrbljenost zaradi odnosa države do izobraževanja in izpostavljajo, da je peticijo "Za ohranitev kakovostnega javnega izobraževanja in odličnosti raziskovalnega dela" do zdaj podpisalo več kot 39 tisoč državljanov, ki s tem vlado opozarjajo, da gre v odnosu do izobraževanja "za povsem zgrešeno politiko varčevanja in temeljno nerazumevanje pomena izobraževanja za gospodarsko rast in stabilno prihodnost".

Izpostavljajo tudi nedavni obisk predstavnikov Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki so, kot je minister za finance Dušan Mramor pojasnjeval na seji državnega zbora, Sloveniji med drugim nudili brezplačno tehnično pomoč pri pregledovanju izdatkov na področjih socialnega varstva in izobraževanja. Cilj pregleda je med drugim ugotoviti, ali se sredstva na teh področjih uporabljajo učinkovito in načrtno oziroma ali bi jih lahko izkoristili učinkoviteje in celo znižali, ne da bi to znižanje imelo negativni vpliv, je v DZ-ju med drugim dejal finančni minister, ki je pojasnil še, da so predstavniki IMF-a Slovenijo obiskali na njegovo povabilo.

A ta pojasnila SVIZ-a niso prepričala. Branimir Štrukelj obisk vidi kot pripravo na dodatno varčevanje v izobraževanju. "Kot da bi bil edini cilj izobraževanja, da čim več prispeva k stabilnosti javnih financ po sistemu 'pa naj stane, kolikor hoče'. Še več, javnosti niti ni znano, kakšen je mandat IMF-a, kdo jim ga je dodelil in kaj so ugotovili," je še dejal Štrukelj.