"V tem trenutku je prezgodaj govoriti o končnem odzivu države, ker bo ocena realne škode znana šele čez nekaj tednov," je dejal Židan, ki se bo jutri srečal s predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Zavoda za gozdove Slovenije, Uprave za zaščito in reševanje ter drugimi ustanovami, s katerimi bi lahko predhodno ocenjevali škodo po vsej Sloveniji.

Direktor soboške enote kmetijsko-gozdarskega zavoda Franc Režonja je poudaril, da je polarna fronta največ škode v Pomurju povzročila na trajnih nasadih, vinski trti, sadovnjakih, poljščinah, oljnih bučah, krompirju in koruzi. Vinogradi so poškodovani le do nadmorske višine okoli 230 metrov, škoda pa se bo ponekod poznala tudi več let.

Uničenih 15 odstotkov vinogradov
Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič je po ogledu dejal, da je največ škode vreme povzročilo v vzhodnem delu države, pri čemer ocene iz Gorenjske zaradi težav s snegom še ni. Zupančič je ob tem dejal, da je treba pri postopkih ob naravni nesreči ravnati odgovorno.

Po prvih ocenah je poškodovanih od 13 do 15 odstotkov vinogradov, kar pomeni od 500 do 570 ton pridelka. Zaradi škode je Židan dejal, da je potrebna previdnost pri spreminjanju davčnih zakonov, zato bo poskušal predstaviti vladi trenutno stanje na terenu in jo prepričati o spremembah zakonodaje, kot jo je predlagalo kmetijsko ministrstvo.