Nisem med tistimi, ki bi vpili stavka, stavka, vendar pa gre za prevaro, na katero bomo sindikati v javnem sektorju ostro odgovorili. Takoj po tej odločitvi, če bo sprejeta, se bodo začeli krizni sestanki in kmalu bo prišlo do odločitve.
Člani odbora za lokalno samoupravo, ki ga vodi nepovezani poslanec Vili Trofenik, parlamentu predlagajo, da se intervencijski zakon, ki ga je spisala vlada, dopolni s členom, po katerem bi se plače v javnem sektorju do konca leta 2012 zmanjšale za štiri odstotke. Predlog so potrdili vsi člani, torej tudi opozicija.
Že prihodnji teden naj bi predlog obravnavalo matično delovno telo - odbor za finance -, na mizi poslancev pa naj bi se znašel že na četrtkovi izredni seji. Poslanci so s tem obrali nekakšno bližnjico, saj vlada takega predloga ne bi mogla podati brez pogovorov s sindikati, ti pa so se že burno odzvali, je za TV Slovenija poročala Tadeja Anžlovar.
Z znižanjem plač za štiri odstotke oziroma za en plačni razred naj bi sicer v proračunu prihranili za okoli 133 milijonov evrov na leto. Trofenik sicer meni, da novela prihaja prepozno, saj je sam znižanje plač javnim uslužbencem pričakoval že pred dvema letoma. Dodal je, da je ukrepanje na tem področju nujno, sicer bo "kmalu prišlo do streznitve, ki bo precej boleča".
Na predlog odbora so se odzvali tudi v Sindikatu državnih organov Slovenije (SDOS). Nasprotujejo politiki, ki "grobo posega v socialnopartnerske odnose", je v pismu opozoril Trofeniku Drago Ščernjavič. Poudarja, da omenjeni predlog dopolnila odločno zavrača. Vlada je po njegovem mnenju imela možnost racionalne prihranke ustvariti ob številnih zakonih, proračunih in rebalansih, pa za to ni imela poguma. "Čistilno akcijo" naj vlada začne pri sebi in v vseh 212 občinah, pri vseh nosilcih funkcij, lobijih, mrežah, direktorjih, notranjih in zunanjih dolgovih, "čudaških dokapitalizacijah" ter tajkunskih kreditih (NLB), je zapisal Ščernjavič. Predsedniku vlade Borutu Pahorju je že poslal tudi pobudo, v kateri ga opozarja na nedopustnost zniževanja plač v javnem sektorju in na pomanjkanje socialnega dialoga.
.
Na premierja so se obrnili tudi v Policijskem sindikatu Slovenije in tudi oni so poudarili, da ostro nasprotujejo vsakemu znižanju pravic policistov, zaposlenih v policiji, na MNZ-ju in v javnem sektorju. Še zlasti pa nasprotujejo napovedani ukinitvi regresa in kolektivnemu zmanjšanju plač vseh javnih uslužbencev.
.
Vodja dela sindikalne pogajalske skupine Dušan Miščevič je predlog o znižanju plač označil kot nekorektnega. Po njegovem mnenju to ni bila solo akcija članov odbora, ampak jo je načrtovala vlada. Javni sektor je, ker se zaveda gospodarske krize, dal že skoraj milijardo evrov, je dejal. "Zavedam se, da bo spet treba nekaj dati, ker je vreča očitno prazna. Po nekaterih informacijah v javnem sektorju zmanjkuje denarja za plače v decembru in plač sploh ne bo," pojasnjuje Miščevič. Z zniževanjem plač vlada po njegovem mnenju ne bo rešila gospodarske krize in tudi javnih financ ne. "Zavedam se, da bo spet treba nekaj dati, ker je vreča očitno prazna. Po nekaterih informacijah v javnem sektorju zmanjkuje denarja za plače v decembru in plač sploh ne bo," pojasnjuje Miščevič. Z zniževanjem plač vlada po njegovem mnenju ne bo rešila gospodarske krize in tudi javnih financ ne. Stavka sicer je v igri, ampak, ko je državna blagajna prazna in ne bo plač, tudi stavka po njegovih besedah ne pomaga.
Kaj vse še omejuje intervencijski zakon?
Sicer pa intervencijski zakon prinaša še druge omejitve. Čeprav ne prepoveduje novih zaposlitev, bo vsako posebej moral "požegnati" organ, ki plačo izplačuje. Med njimi so vlada, sveti zavodov in tudi Programski svet RTV-ja. Novela intervencijskega zakona je nujna, a prihaja prepozno, ugotavljajo člani odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Število zaposlenih v javnem sektorju se namreč še vedno povečuje.
Intervencijski zakon, tako navaja vlada, uvaja nadzorovano zaposlovanje v javnem sektorju, po katerem bo moral vsak uporabnik proračuna za novo zaposlitev dobiti predhodno soglasje organa, ki zaposlitev plača. Zakon hkrati prepoveduje avtorske in podjemne pogodbe, ne uvaja pa absolutne prepovedi zaposlovanja in ne prekinja že začetih postopkov o zaposlitvi.
V dveh letih 3.362 ljudi več
Vladni podatki kažejo, da se je število zaposlenih v javnem sektorju od decembra 2008 (155.935 zaposlenih) do decembra 2010 (159.297 zaposlenih) povečalo za 3.362. S tem se je vsota za mesečne plače povečala za skoraj 10 milijonov evrov. Zakon se dotika tudi sofinanciranja občin in določa, da se jim letos ne bo izplačalo celotnega zneska za sofinanciranje investicij, saj naj bi se zneske izplačevalo po principu polovica letos, polovica pa do konca marca 2012.
Manj denarja za občine
Odbor za lokalno samoupravo je podprl tudi predlog rebalansa proračuna za leto 2011, ki sredstva, namenjena službi vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, zmanjšuje za 49,9 milijona evrov, kar pomeni 28,8 milijona evrov manj za občine.
Kje se (ne) bo poznalo?
Vlada zagotavlja, da rebalans ne bo vplival na izvajanje zakona o skladnem regionalnem razvoju, zakon o razvojni pomoči Pomurju in tekoče poslovanje občin, medtem ko opozicijski poslanci menijo, da bo rebalans prizadel predvsem občinsko poslovanje in načrtovane investicije.
Nisem med tistimi, ki bi vpili stavka, stavka, vendar pa gre za prevaro, na katero bomo sindikati v javnem sektorju ostro odgovorili. Takoj po tej odločitvi, če bo sprejeta, se bodo začeli krizni sestanki in kmalu bo prišlo do odločitve.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje