Dodatnih popravkov rebalansa, kar je kot možnost omenjal premier Borut Pahor, ni, saj bi bilo potrebno za dodatno varčevanje poseči v zakonske pravice.
Z zakonom bo omogočeno izvrševanje proračuna
Predlagani intervencijski ukrepi ne posegajo v že pridobljene pravice, temveč v letu 2011 in 2012 ohranjajo obseg izdatkov na ravni leta 2010. S sprejemom tega zakona bo omogočeno izvrševanje proračuna, v nasprotnem primeru pa bi lahko nastale resne motnje pri zagotavljanju vzdržnosti javnih financ, so po dopisni seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje.
Kot so pojasnili, je vlada na pobudo premierja Pahorja še enkrat pregledala vse izdatke proračuna za 2011, da bi ugotovila možnosti za nadaljnje krčenje izdatkov.
Dodatno krčenje izdatkov brez posegov v zakonske pravice ni mogoče
Vendar pa so ministri po podrobni proučitvi ugotovili, da to krčenje izdatkov ni mogoče brez posegov v zakonske pravice, zaradi česar se je vlada nadaljnjemu spreminjanju proračuna za 2011 odrekla. Bo pa vlada skušala dodatne poti varčevanja najti pri obravnavi izhodišč za spremembo proračuna za leto 2012, ki jih bo vlada predvidoma obravnavala že na četrtkovi seji.
Pahor je namreč med izrednim vrhom evroskupine pretekli četrtek finančnemu ministru Francu Križaniču naročil, naj še enkrat preračuna vse proračunske izdatke s ciljem, da bi javnofinančni primanjkljaj do leta 2013 padel pod tri odstotke bruto domačega proizvoda. Kot je takrat dejal, želi ugotoviti, ali je mogoče dodatno varčevanje, ne da bi se prizadelo osnovna cilja vlade, ki sta ohranjanje socialne povezanosti ob sočasni krepitvi konkurenčnosti gospodarstva.
Najbolj se v rebalansu krčijo sredstva za investicije
Predlog rebalansa predvideva 360 milijonov evrov manj odhodkov kot veljavni proračun. Rebalans predvideva odhodke v višini 9,65 milijarde evrov, kar pa je še vedno za štiri odstotke več kot lani. Prihodki proračuna naj bi znašali 7,95 milijarde evrov, kar je skoraj 400 milijonov manj, kot je bilo predvideno v veljavnem proračunu.
Najbolj se v predlogu rebalansa krčijo sredstva za investicije in materialni stroški, kljub temu pa investicije še vedno ostajajo na šest odstotkov višji ravni kot lani. Predlog rebalansa je zaradi krčenja investicij vseeno naletel na ostre kritike v gospodarstvu in nekaterih strankah. Po njihovem mnenju je nerazvojno naravnan in v trenutnih težavnih razmerah ne spodbuja gospodarske rasti.
Predlog novele zakona o intervencijskih ukrepih določa prepoved zaposlovanja v javnem sektorju do konca prihodnjega leta, proračunski uporabniki pa v tem času razen izjemoma tudi ne bi smeli sklepati podjemnih in avtorskih pogodb s svojimi zaposlenimi. Za kršilce je predvidena globa v višini 4.000 evrov.
Kot so sporočili po današnji dopisni seji vlade, novela zakona o intervencijskih ukrepih ne posega v že pridobljene pravice, temveč obseg izdatkov v letošnjem in prihodnjem letu ohranja na ravni lanskega leta. Pri plačah, pokojninah in socialnih transferjih tako vlada, kot je napovedovala, ostaja pri zamrznitvi, kot jo je z intervencijskim zakonom določila že lani.
Odločila pa se je tudi z zakonom določiti prepoved zaposlovanja v javnem sektorju. Podatki Ajpesa namreč kažejo, da se je število zaposlenih od decembra 2008 do decembra 2010 povečalo za 3.362 oziroma 1.681 letno. Da bi dosegli načrtovano enoodstotno zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju glede na december 2010, vlada z novelo predlaga prepoved vsakršnega zaposlovanja do konca leta 2012.
Zakon dopušča izjeme
Začasna omejitev zaposlovanja pa bi veljala ne glede na standarde in normative za posamezne dejavnosti javnega sektorja in ne glede na kadrovske načrte, programe dela ter poslovne in finančne načrte posameznega proračunskega uporabnika. Predlog novele sicer izjemoma dopušča zaposlovanje, a bo za vsako sklenitev pogodbe o zaposlitvi treba predhodno pridobiti soglasje ustanovitelja oziroma financerja.
Soglasje pa bo lahko izdano le, če bo uporabnik proračuna razpolagal z zadostnim obsegom sredstev za plače in če bo izkazal zmanjševanje števila zaposlenih. Načeloma bo pridobitev soglasja potrebna za vse zaposlitve, ne glede na vir sredstev za plače (proračun, evropska sredstva ali drugi vir) in tudi ne glede na vrsto zaposlitve, denimo, tudi za štipendiste ali za nadomeščanja javnih uslužbencev zaradi bolniške odsotnosti nad 30 delovnih dni in zaradi porodniškega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otroka.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje