V Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) ugotavljajo, da v drugem osnutku zakona, ki ga je ministrstvo za kulturo 17. novembra objavilo na svoji spletni strani, sicer ni več člena, ki govori o prepovedi delovanja posameznega medija, vendar opozarjajo, da je možnost prepovedi zdaj v zakon pripeljana skozi stranska vrata. Kot pojasnjujejo, drugi odstavek 101. člena osnutka določa, da ima inšpektor v primeru ugotovitve kršitve zakona pravico in dolžnost odrediti ukrepe, ki so v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.

ZNP: Prepoved pripeljana skozi stranska vrata
"Med temi zakon o inšpekcijskem nadzoru v svojem 34. in 35. členu predvideva tudi možnost, da inšpektor pravni osebi prepove opravljanje dejavnosti in odredi zapečatenje prostorov, v katerih opravlja dejavnost. V primeru, da bi torej neki medij kršil 6. člen osnutka zakona, ki prepoveduje izzivanje narodnega, rasnega, verskega, spolnega ali drugega sovraštva in nestrpnosti, bi lahko torej inšpektor na podlagi svoje subjektivne presoje mediju prepovedal opravljanje dejavnosti. To pa je ureditev, ki jo je v javni razpravi o prvem osnutku zakona obsodila večina novinarske in pravne strokovne javnosti in spominja na zloglasni verbalni delikt iz časa jugoslovanske zakonodaje," pojasnjuje ZNP v sporočilu za javnost.

Združenju se povsem napačne zdijo tudi določbe, ki govorijo o preprečevanju koncentracije, saj so po njihovem mnenju povsem nejasne in ne vsebujejo niti osnovnih meril, v katerih primerih pride do koncentracije. Prav tako bo velik vpliv na to, kdaj pride do koncentracije, imel svet za medije, ki ga bo imenoval DZ, torej politika. Tako bo v praksi prihajalo do številnih različnih subjektivnih (tudi političnih) razlag in anomalij, so prepričani.

Za združenje sporne tudi določbe glede koncentracije
V ZNP-ju zato menijo, da bi bilo bolje, da glede koncentracije v veljavi ostanejo določbe zdajšnjega zakona, ki se jih lahko po potrebi nekoliko dopolni ali popravi. Združenje tudi nasprotuje določbam, po katerih lastnik medijev ne more spremeniti vsebinske zasnove, če se proti temu izreče 75 oziroma 65 odstotkov pri glasovanju navzočih članov uredništva, saj da so v nasprotju z Ustavo in jih ne poznajo nikjer v demokratičnem svetu.

Enako po njihovem velja za določbo, po kateri morajo mediji opredeliti svojo vrednotno usmeritev, in določbo, po kateri ni mogoče imenovati oziroma razrešiti odgovornega urednika, če temu nasprotuje 75 oziroma 65 odstotkov novinarjev, ki so glasovali.

ZNP za umik osnutka zakona o medijih iz javne razprave
ZNP tudi zavrača "birokratsko določilo, da mora izdajatelj medija vsako leto do konca februarja ministrstvu pisno sporočati, da so podatki iz razvida medijev točni, sicer mu grozi globa, ki bi pomenila konec izhajanja medija. Spornih zadev je v zakonu še več, zato menimo, da bi bilo bolje, če se tudi ta osnutek umakne iz javne razprave in naredi nov premislek o spremembah medijskega zakona."

Združenje sicer pozdravlja osnutek v delu, ko na novo opredeljuje pravico do popravka in odgovora, pri čemer pa po njihovem mnenju še vedno obstaja nevarnost, da bi nekdo hotel objaviti popravek kar na naslovnici tiskanega medija. Podpira pa tudi odločitev, da v osnutku ne bo t. i. novinarske zbornice, ki bi po predlogu Sindikata novinarjev Slovenije odločala o podelitvi licenc novinarjem in ji je ZNP v času javne razprave odločno nasprotoval.