Predlog osnutka zakona o medijih je ministrstvo za kulturo dalo v javno obravnavo konec julija letos. Po mnenju strokovne javnosti naj bi kršil temeljne ustavne pravice, je v prispevku v oddaji Tednik poročala Mojca Vočko.

Duhove burita 15. in 95. člen
Sociolog in publicist Bernard Nežmah je tako prepričan: "Novi zakon, ki s svojima 15. in 95. členom pravzaprav uvaja cenzuro oz. omejevanje svobode govora. In to celo v večjem obsegu, kot je bilo za časa starega enopartijskega režima."

Nežmah, ki je bil urednik Mladine leta 1987, ko je oblast Slovence zapirala tudi po 133. členu takratnega kazenskega zakona, imenovanega »sovražna propaganda« ali sovražni govor, meni, da zakon prinaša "obliko predhodne cenzure, ki je pravzaprav še veliko bolj neugodna kot za časa Avstro-Ogrske".

Bo zakon medije (znova) spremenil v trobilo oblasti?
Novinar Stanislav Kovač pa osnutek zakona o medijih kritično razgalja v prispevku z naslovom 'Public enemy: Ministrica Majda Širca oživlja verbalni delikt'. Prepričan je, da je 95. člen predloga novega medijskega zakon v nasprotju s slovensko ustavo, "saj oživlja represivni duh zloglasnega 133. člena kazenskega zakonika SFRJ-ja (sovražna propaganda), ki je v totalitarnem komunističnem režimu uvedel politični verbalni delikt, represivno zatrl svobodo izražanja kritičnih mnenj in medije spremenil v propagando trobilo totalitarne partijske oblasti".

Bo lahko inšpektor ukinil medij?
Urednica štirinajstdnevnika Pogledi Ženja Leiler meni: "Pri členu, ki govori o sovražnem govoru oziroma o prepovedi zbujanja nestrpnosti, pozivanja k nestrpnosti – takšni ali drugačni –, se mi zdita problematični dve stvari. Prva je ta, da bo imel seveda nadzor nad tem, kaj je sovražni govor ali ni sovražni govor, inšpektor za medije, ki ga imenuje minister za kulturo, njega pa seveda prvi minister v državi, premier. Kar pomeni, da je s tem potencialno omogočena, se pravi, neka cenzura od vrha navzdol do medija, kar pomeni, da se politika lahko neposredno vmešava v vsebino samega medija. Drugo, kar pa je še bolj skrb vzbujajoče oziroma s tem povezano, pa so kazni, ki so za to zagrožene – ne le denarna kazen, ki je med 6.000 in 125.000 evri, ampak predvsem, da lahko medijski inšpektor medij ukine, ker v njem prepozna sovražni govor. To pa pomeni tudi državno vmešavanje oz. politično vmešavanje v samo poslovanje medija, kar mislim, da je skregano z marsikaterim zakonom in celo ustavo v tej državi."

Z njo se strinja tudi predsednik Združenja novinarjev in publicistov Igor Kršinar: "V Združenju novinarjev in publicistov menimo, da bi moralo o sovražnem govoru še naprej odločati sodišče, ne pa inšpektor, ki bi ga na ta položaj imenovala ministrica Majda Širca ali celo minister Gregor Golobič."

Repovž: Sedanji predlog je preprost in zato nevaren
"Celo konec prejšnjega sistema – v 80. letih – so medije zaplenili na podlagi odredbe sodišč. In če bo medijski zakon res tak, kot ga predlaga ministrica Širca, potem se bomo vrnili v čase Metternicha, ko so celo Prešernovo Zdravljico cenzurirali. Tako imamo danes drugačno himno, kakor jo je na začetku napisal Prešeren," pravi Kršinar.

V strokovni ekipi, ki je osnutek zakona o medijih ustvarjala, je bil tudi predsednik Društva novinarjev Slovenije Gregor Repovž, ki meni: "Prav je, da zakon uvaja sankcije za medije, ki kršijo zakon, da jih bolj jasno določa. Sedanji predlog je seveda v tem smislu preprost in zato nevaren. Preprost v tem smislu, da bi lahko prišlo do zlorabe, ne pa v tem, kaj je njegov namen. Ampak dejstvo je, da je trenutno člen sestavljen tako, da bi zlokobno bitje na mestu inšpektorja lahko zlorabilo to in začelo postopke zoper medij iz drugih, tretjih razlogov. Če pa se vprašanje glasi: 'Ali je prav, da se prepove medij ali pa navijaško skupino ali pa politično stranko, ki razširja nestrpnost?', pa je moj odgovor seveda: 'Edino pravilno!'."

"Ne gre za kazen, ampak za inšpekcijski ukrep"
Ministrica za kulturo izjave o osnutku zakona za Tednik ni želela dati, generalni direktor direktorata za medije ministrstva za kulturo Vojko Stopar pa pravi: "Določilo, ki je vzbudilo toliko pozornosti, je inšpekcijski ukrep - in ne sankcija. To je bistvena razlika. Res je, da je za to potrebno nekaj pravnega znanja, in vzamemo tudi krivdo nase, če morda nismo bili dovolj jasni, ko smo pisali to določilo. Se pravi, tu ne gre za kazen, ampak gre za inšpekcijski ukrep."

Ali sme torej po 95. členu v osnutku inšpektor prepovedati izhajanje določenega časopisa ali delovanje določene radijske ali televizijske postaje? "Ne. On prepove dejavnost, s katero se krši zakonodaja. Ta dejavnost je lahko določena oddaja, določena serija člankov, lahko je določena informativna oddaja, v kateri se redno navaja sovražni govor, in podobno," pojasnjuje Stopar.

"Osnutek vsebuje nesprejemljive določbe"
Odvetnik Peter Čeferin pa zatrjuje, da je določba, da sme inšpektor prepovedati opravljanje medijske dejavnosti, če medij po njegovi oceni žali verska ali politična prepričanja, še posebej nerazumljiva. "Povsem nesprejemljivo je, da lahko inšpektor vzame mediju dovoljenje za delo zaradi dejanj, ki bi v demokratični družbi morala biti dovoljena oziroma glede katerih je v demokratični družbi dopuščen tudi bolj polemičen – in celo žaljiv – dialog. Taka je tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, ki dopušča polemičen in celo v določenih primerih žaljiv dialog, komentar in tako dalje. Osnutek zakona o medijih vsebuje po moji oceni vrsto povsem nesprejemljivih določb," trdi.

Dodaja, da te določbe "predstavljajo cenzuro in celo spominjajo na prosuli 133. člen bivšega jugoslovanskega kazenskega zakona, ki je med drugim določal, da se kaznuje celo tisti, ki s hudobnim namenom neresnično prikazuje politične razmere v državi".