V združenju so prepričani, da je kazenski pregon, ki ga je Kocjančič Zalarjeva sprožila zaradi domnevne razžalitve, zadnji v seriji očitnih primerov, ki kažejo uzakonjeno nespoštovanje svobode tiska. Zato zahtevajo spremembo "za državo sramotnih določb kazenskega zakonika".

"Policija preiskuje tudi novinarje, ki so samo povzemali"
Prepričani so, da je kazenski pregon, ki ga je Zalar Kocjančičeva sprožila proti več novinarjem časnikov Delo in Dnevnik, zadnji v seriji primerov, ki "razgaljajo sistem stalnega državnega nadlegovanja in nadzorovanja novinarjev, ki bo državo na lestvici svobode tiska v prihodnosti potisnil še pod sramotno 46. mesto, kamor je zdrsnila letos".

Sodnica Mojca Kocjančič Zalar, sicer žena pravosodnega ministra Aleša Zalarja, je policijske preiskave sprožila celo proti novinarjem, ki so samo povzemali vsebino konfliktov ob odločanju o priporu domnevnih trgovcev z mamili v zadevi Balkanski bojevnik in objavili odzive tistih, ki bi se lahko čutili prizadete, navajajo v ZNP-ju. "Nabor novinarjev in medijev, katerih delo preiskuje policija, se bo najverjetneje še razširil," napovedujejo.

ZNP: Novinarjev in urednikov zaradi sramote za državo ne bodo zapirali
"Če je pisanje o tem nedopustno in zahteva policijske preiskave, je s tem ukinjeno vsako pošteno obveščanje ljudi o dogajanju v državi," opozarjajo. V državi, kjer že taka nedolžna poročila preiskuje policija, ker le omenjajo ženo pravosodnega ministra in njeno morebitno vlogo, bi moralo biti novinarje in državljane strah, menijo.

Politiki, druge uradne osebe in celo župani imajo, če se čutijo prizadete zaradi pisanja medijev, po kazenskem zakoniku izjemno široke pravice. V Združenju novinarjev in publicistov navajajo, da bi po veljavnem kazenskem zakoniku lahko ob morebitni obsodbi novinarje doletela denarna kazen ali zapor do pol leta, enako pa tudi odgovorne urednike. Prepričani pa so, da je možnost, da bi novinarje in urednike časopisov zaprli, zaradi mednarodne sramote za državo in osebne časti sodnikov majhna.

ZNP znova opozarja tudi na primer Boruta Meška
Opozorili so še na pred kratkim sprejet zakon o RTV Slovenija, "pri snovanju katerega je bil ZNP grobo diskriminiran od ministrice za kulturo Majde Širca in premierja Boruta Pahorja". Dodajajo, da je v obravnavi še veliko bolj problematičen predlog zakona o medijih, pri snovanju katerega združenje prav tako ni smelo sodelovati. Vlado in parlament tako pozivajo, naj ustrezno spremenita zakonsko določbo o objavi popravkov in odgovorov v medijih - o načinu objave ustavne pravice do odgovora naj odločajo uredništva sama.

ZNP zahteva spremembo "za državo sramotnih določb kazenskega zakonika" leto po tem, ko je bil odpuščen novinar in odgovorni urednik Slovenske tiskovne agencije Borut Meško. "Po politični odpovedi delovnega razmerja in brutalni človeški ter profesionalni diskreditaciji je Meško maja letos zaradi hude bolezni umrl. Pri Združenju novinarjev in publicistov znova opozarjamo na nerazumno ravnanje in krivico, ki mu je ne more nihče več popraviti. Kot je znano, ga je po večmesečnem šikaniranju odpustil direktor državne STA Bojan Veselinovič, ki ga je na ta položaj imenovala vlada Boruta Pahorja. Zato je tudi premier Pahor osebno odgovoren za takšno nesprejemljivo ravnanje do našega pokojnega novinarskega kolega," so še zapisali v združenju.