Cerar se je na podelitvi me drugim vprašal, kako doseči ravnovesje med pogosto velikimi materialnimi zahtevami sodobne družbe in neodvisnostjo znanosti. "Takšna ravnovesja ali kompromise bomo morali v prihodnje na najboljše mogoče načine iskati in dosegati tudi v Sloveniji … zaradi dejanske širše potrebe, da presežemo sedanje težave in postanemo konkurenčnejši v mednarodnem okolju. Od tega sta odvisni tudi naša državna suverenost in nacionalna samobitnost," je poudaril premier.

Cerar je ob tem opozoril na "negativno lastnost, ki se že dolgo vedno bolj sidra v našo kolektivno zavest: "Nenehno načrtujemo, pišemo takšne ali drugačne programe, zakone in druge pravne akte, v praksi pa nato pogosto ne pride do zamišljenih in želenih premikov. Nazoren in boleč primer so ugotovitve ob letošnjih poplavah." Opozoril je, da je Slovenija premajhna, da bi še drobili raziskave in institucije znanja.

Zaslužnemu akademiku profesorju Vitu Turku so nagrado za življenjsko delo podelili, ker je pomembno prispeval k razmahu biokemijskih in širše ved o življenju pri nas. Akademiku, inženirju kemijske tehnologije in rednemu profesorju ljubljanske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Janezu Levcu pa so nagrado za življenjsko delo podelili, ker je v slovenskem prostoru eden od začetnikov raziskovanja na področju kemijskega inženirstva.

Zoisovi nagradi za vrhunske dosežke na posameznih področjih znanosti in raziskovanja sta prejeli znanstvena svetnica na Institutu Jožefa Stefana (IJS) in redna profesorica na Mednarodni podiplomski šoli IJS-ja Milena Horvat za vrhunske dosežke pri raziskovanju živega srebra in redni profesor za kriminologijo in dekan Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru Gorazd Meško za vrhunske dosežke v ekološki kriminologiji.

Priznanja so šla tudi v tujino
Zoisova priznanja so si prislužili še Maja Rupnik (za znanstvene dosežke v mikrobiologiji), Giovanni De Ninno (za pomembne znanstvene dosežke na področju fizike virov svetlobe), Mitja Ferenc (za pomembne znanstvene dosežke v novejši slovenski zgodovini), Andrej Kitanovski (za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke v tehniki) in Janez Vrečko (za pomembne znanstvene dosežke v primerjalni književnosti in literarni teoriji).

Puhovi priznanji sta prejeli raziskovalna skupina za razvoj podobnih bioloških zdravil filgrastim in pegfilgrastim ter prenos v proizvodnjo Kemijskega inštituta ter farmacevtskega podjetja Lek ter raziskovalec Kmetijskega inštituta Slovenije in predavatelj novogoriške univerze Klemen Lisjak za razvoj novega sistema za stiskanje grozdja z avtomatiziranim dodajanjem enoloških sredstev med samim stiskanjem grozdja.

Priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije pa sta prejeli izredna profesorica Urška Vrhovšek, ki že 20 let živi in znanstveno deluje v tujini, pri čemer ves čas ohranja intenzivne strokovne stike z domovino, in profesor računalništva na Univerzi Stanford v ZDA Jure Leskovec.