Na Brezjah je osrednjo mašo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Na Brezjah je osrednjo mašo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Zore je pri osrednji maši ob prazniku Marijinega vnebovzetja v svetišču Marije Pomagaj na Brezjah poudaril pomen verovanja nasproti ateizmu in večnemu iskanju samega sebe ter identitete.

V tej veri in upanju so kristjani izražali svoje trdno prepričanje, da nebesa niso pridržana samo za Sveto Trojico in angele. Njihovo vero je Cerkev potrdila z versko resnico, ki jo je leta 1950 razglasil papež Pij XII. Jedro krščanske vere v vnebovzetje je tako, da je Marija premagala smrt in je bila, tako kot njen sin, z dušo ter telesom vzeta v nebesa.

Kot je dejal Zore, kristjanom odpre oči in pokaže pravo držo v življenju prvi blagor, zapisan v evangelijih, to je blagor tistemu, ki veruje Božji besedi in sprejema Božjo voljo, kajti njegovo življenje postane rodovitno in njegova prihodnost se odpira v večnost. Ker veruje, je v svojem življenju odprt za Božje delovanje in v vsakem trenutku življenja sprejema in izpolnjuje Božjo voljo.

Poudaril pomen verovanja

"Človek pa pozna tudi drugačno resničnost, pozna tudi zanikanje Boga. Pozna tudi zaprtost za Božjo voljo ali morda bolje rečeno: živeti hoče brez Boga, zadosten sam sebi. V tem napuhu hoče človek svet iztrgati iz Božje roke. A takoj, ko je človek nehal poslušati Boga in svoje srce odprl za besede, ki so ga vabile k samozadostnosti, k ošabnemu napuhu, se je raj razblinil. Človek brez Boga je nag in ogrožen. Ogroža ga stvarstvo okoli njega in ogrožajo ga ljudje okoli njega," je v pridigi dejal Zore in poudaril, da današnji svet noče, da bi človek poslušal Boga in izpolnjeval njegovo voljo: "Z vsemi mogočimi pravicami ga postavlja na odprt prostor niča, kjer ni več smeri in ciljev, kjer ni več poti in izpolnitve, kjer ostaja samo še ta trenutek in človekovo iskanje samega sebe in svoje identitete." Vendar, kot je dejal Zore, brez Boga, ki človeku daje dostojanstvo, človek išče svojo podobo iz dneva v dan in vedno znova razočaran spozna, da ne ve, kdo je.

Na praznik Marijinega vnebovzetja so se planinci udeležili tudi maše pri kapelici na Kredarici. Foto: Helena Savšek/Bobo
Na praznik Marijinega vnebovzetja so se planinci udeležili tudi maše pri kapelici na Kredarici. Foto: Helena Savšek/Bobo

"Marija Vnebovzeta nas spodbuja, naj se ne ukvarjamo z zmajem in njegovimi teorijami, ideologijami, zakoni in vsem drugim, s čimer hoče človeka in svet iztrgati iz Božjih rok. Spodbuja nas, naj bodo naša srca naravnana na Boga," je vernike na Brezjah pozval Zore. "V zaupanju v Boga in v življenju z Bogom je naša moč," je današnjo pridigo sklenil ljubljanski nadškof, ki se je v preteklosti na Brezjah večkrat dotaknil različnih aktualnih družbenih vprašanj.

Število romarjev se povečuje

Zoretu je pred baziliko Marije Pomagaj po oceni rektorja Marijinega svetišča na Brezjah patra Roberta Bahčiča prisluhnilo približno 4000 ljudi, v zadnjih dveh dnevih pa so pri mašah na Brezjah našteli že več kot 6000 ljudi. Kar nekaj romarjev pričakujejo tudi popoldne, med drugim udeležence jubilejnega, 30. romanja z Rečice ob Savinji.

Povečan obisk na Brezjah sicer zaznavajo že vse od 1. avgusta, posebej letos poleti opažajo porast števila romarjev iz tujine. Kot je povedala direktorica Romarskega urada Brezje Andreja Eržen Firšt, Brezje letno obišče več kot 350.000 romarjev, letos pa jih glede na porast pričakujejo še več.

Letos romarje na Brezjah pričakuje prenovljen zvonik bazilike, v prihodnje pa se obeta tudi nadgradnja muzeja jaslic, za katero je bilo pred kratkim izdano gradbeno dovoljenje.

Na praznik Marijinega vnebovzetja številne maše in romanja

O pomenu vere je spregovoril tudi mariborski nadškof Alojzij Cvikl

Na Štajerskem se največje množice vernikov ob Marijinem prazniku zbirajo na Ptujski Gori. V tamkajšnji baziliki Marije Zavetnice s plaščem je današnjo osrednjo mašo daroval mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, ki je pred zbranimi prav tako govoril o pomenu vere. Po njegovih besedah danes stojimo na razpotju med kulturo življenja in smrti. "V kulturi smrti je življenje razvrednoteno, meje so zabrisane in človek je le sredstvo v rokah tistih, ki imajo moč odločanja in lahko sprejemajo zakone, ki niso po meri človeka," je dejal.

Po njegovem prepričanju je povod za takšno miselnost vse manj vere v Boga in s tem povezan upad vere v nebesa in pekel. "Pri mnogih ljudeh je ta nevera povezana z načinom življenja. Niso neverni zato, ker bi bili prepričani, da Boga ni. Njihova nevera je bolj posledica prepričevanja samega sebe, da je zaradi načina življenja, ki ga živijo, bolje, da Boga ni," je dejal.

Ob tem je poudaril še, da ko je človeštvo našlo Boga, je našlo samo sebe. "Če izgubi Boga, je v nevarnosti, da izgubi samo sebe," meni.

Slovesna maša na Sveti Gori nad Solkanom

Na Primorskem je osrednje in najstarejše romarsko svetišče Sveta Gora nad Solkanom. Slovesno mašo je dopoldne daroval koprski škof Jurij Bizjak.

Katoliška cerkev z današnjim praznikom poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake ženske, je pred osrednjo mašo povedal koprski škof Jurij Bizjak. Pomen praznika je postavil tudi v širši kontekst, je poročala novinarka Radia Slovenija Nataša Uršič.

"Misel na plačilo, misel na večno življenje, ki nas čaka, nam pomaga prenašati tegobe sedanjega življenja. Piše sv. Pavel, da se trpljenje sedanjega časa ne da primerjati s slavo, ki se bo razodela nad nami. To je taka lepa misel. Zlasti za ljudi, ki trpijo, in danes celi narodi trpijo, koliko je hudega v svetu … in tukaj je mesto za današnji praznik."

Marijino vnebovzetje je dela prost dan od leta 1992

Praznik Marijinega vnebovzetja sodi med najstarejše Marijine praznike in prve omembe segajo še v obdobje pred četrtim stoletjem. Papež Pij XII. pa je versko resnico o Marijinem vnebovzetju razglasil leta 1950.

Marijino vnebovzetje je v slovenskem verskem izročilu globoko zakoreninjeno. Mariji je posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic. Praznik Marijinega vnebovzetja je od leta 1992 v Sloveniji dela prost dan.

Katoliška cerkev s tem praznikom po navedbah Slovenske škofovske konference poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake ženske. Hkrati je Marijino vnebovzetje praznik upanja, saj sporoča, da je Marija dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidijo v večnosti.

Pomen velikega šmarna v slovenskem prostoru