Kot je v pridigi dejal nadškof Stanislav Zore, današnji praznik potrebujemo iz več razlogov, najprej zaradi stisk, ki smo jih doživljali v zadnjih dnevih in jih številni še vedno doživljajo, "ko se je zdelo, da je v naravi zmaj ušel z verige in je grozilo, da bo požrl vse, kar je našel na poti". "Koliko klicev se je v teh dnevih in nočeh dvigalo k nebu, koliko prošenj je slišal Bog, pa tudi kletev in besed obupa," je poudaril.

"Nekateri so v tem divjanju umrli. Usmiljeni Bog naj jih sprejme v svoje naročje in s tolažbo obišče njihove svojce. Drugi so izgubili streho nad glavo, vse, kar so skozi desetletja ustvarjali. Gospod naj se močno dotakne naših src, da v preizkušnji ne bodo sami, ampak jim bomo stali ob strani ne samo v teh prvih dnevih, ampak vse dokler ne bodo spet v miru zaživeli na svojem," je pozval Zore.

Dodal je, da praznik Marijinega vnebovzetja potrebujemo, ker potrebujemo upanje in potrditev, "da Bog tudi v časih teme, groze in strahu ostaja ljubezen, ki nas vodi v izpolnitev, v nebesa". Hkrati današnji praznik potrebujemo, ker, kot je dejal Zore, doživljamo, da se je nad človeštvom razdivjalo neurje, ki grozi, da bo pod seboj poteptalo temeljne vrednote človečnosti.

Človekov jaz in sebičnost

"Človeški pogled se je nevarno zožil. Bolj ali manj vidi tisto, kar mu koristi in ga potrjuje v ošabnih mislih njegovega srca. Njegov jaz je postal merilo vsega. Njegov jaz določa, kdo je vreden življenja in kdo ne. Njegov jaz določa, komu dovoliti, da se rodi in njegov jaz tudi vedno bolj stremi po tem, da bi določil, kdaj naj življenje konča, ker da ni več vredno življenja," je o evtanaziji dejal Zore.

Ob tem je dodal, da ta človekov jaz nikakor noče, da bi njegove želje kdor koli razumel kot sebične, kot nečloveške, kot predcivilizacijske in predkrščanske. "Zato svoja sebična merila zavija v lepe in zveneče besede osebne avtonomije, pravice do razpolaganja s seboj in s svojim telesom in nazadnje še pravico do končanja svojega življenja, da bi s tem končal trpljenje, ki ga težko ali pa ga ne more več prenašati," je navedel.

Čeprav je takšno razmišljanje in ravnanje po Zoretovih besedah nečloveško, predcivilizacijsko in nekrščansko, pa v ljudeh vseeno prebudi sočutje, marsikdaj tudi v kristjanih. "Pri tem pa ostajamo nadvse naivni. Mislimo samo na telesno trpljenje zaradi neozdravljive bolezni. Pa to trpljenje pogosto ni najhujše. Veliko težje je trpljenje duše," je dejal in pojasnil, da starejše ljudi neznosno boli občutek odvečnosti.

"Bog gleda na človeka z ljubeznijo"

Ob tem je poudaril, da Bog na človeka nikoli ne gleda pod vidikom njegove produktivnosti, njegove koristnosti ali pa stroškov: "Bog gleda na človeka z usmiljenjem in ljubeznijo. Zato so za Boga vsa življenja rodovitna in se vsakega veseli – življenja otročka, ki ga njegovi niso sprejeli, in življenja starčka, ki je njegovim postal odveč, pa je tako hvaležen za vsak nasmeh, dotik in lepo besedo."

Zoretu so prisluhnili številni verniki, še več pa se jih bo na Brezjah zvrstilo čez dan. Kot so povedali, na Brezje pridejo, da najdejo notranji mir, prosijo za zdravje, se zahvalijo in se srečujejo. Številni na Brezje prihajajo vsako leto. Veliko jih pride z družinami, nekateri to priložnost izkoristijo tudi za rekreacijo in na Brezje pridejo peš ali s kolesom.

Na Brezjah 4000 ljudi

Vodja Romarskega urada Brezje Andreja Eržen Firšt je povedala, da se je osrednje maše udeležilo približno 4000 ljudi, čez celoten dan pa na Brezjah pričakujejo najmanj 10.000 ljudi. To ni nič manj kot lani, čeprav se številni po državi še ukvarjajo z odpravljanjem posledic ujme. "Zaradi izredne situacije pravzaprav nismo vedeli, kaj pričakovati, ampak v teh dneh, že vse od sobote zjutraj, nas je obiskalo veliko romarjev iz vseh koncev Slovenije," je pojasnila.

Rektor Marijinega svetišča na Brezjah pater Robert Bahčič je povedal, da so že v ponedeljek imeli tudi romarje iz Savinjske doline in drugih poplavljenih krajev, ki so se prišli Mariji zahvalit za vso pomoč, ki so je deležni, in prosit za nove moči. "Vidimo veliko solza žalosti, pa tudi solza veselja, da so jim ljudje priskočili na pomoč," je dejal Bahčič in poudaril, da so ljudje zaradi tega zelo hvaležni.

Pater se je skupaj z drugimi iz frančiškanskega samostana na Brezjah, tamkajšnjega romarskega urada in malteške pomoči že dan po poplavah odpravil pomagat v Solčavo. Prekinili so tudi obnovitvena dela na zvoniku Bazilike Marije Pomagaj, da so delavci z mehanizacijo odhiteli tja, kjer jih zdaj bolj potrebujejo. "V Solčavi smo pomagali do srede in videli, kaj je to nesreča, ko v petih, desetih minutah izgubiš vse, in da je potrebnih veliko rok, da pomagajo," je dejal Bahčič.

Nedeljska nabirka za prizadete v ujmah

"Številni so izgubili vse, ampak niso izgubili upanja," je poudaril in dodal, da tudi na Brezjah pri vsaki sveti maši molijo za tiste, ki so doživeli nesrečo, in za tiste, ki jim pomagajo. To nedeljo so v vseh župnijah po državi celotno nabirko pri mašah namenili za finančno pomoč prizadetim v ujmi. Na Brezjah se je zbralo 13.866 evrov. Sredstva bo ljubljanska nadškofija predala Slovenski karitas.

Saje: Veliki šmaren kot praznik upanja

Novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje pravi, da je veliki šmaren praznik upanja tudi v teh dneh, ko odmeva v naših mislih groza poplav in neurij. "Ta praznik prinaša notranje sporočilo upanja, solidarnosti in vera v Boga nam daje tudi notranjo oporo, da tudi v težkih trenutkih ne obupamo," je dejal za Radio Slovenija.

Kot Marija moramo z zaupanjem gledati v prihodnost in vztrajati na svoji poti; če se nam zdi, da so naši dnevi temačni in brez noči, pa poiščimo sogovornika, ki nas bo poslušal, svetuje Saje in še opominja, da je ta ujma vnovič razgrnila, kako pomembna je skupnost pri premagovanju stisk: "Skupnost je tista, ki daje človeku oporo in tudi naša vera se kaže v skupnosti. Naša pomoč bližnjemu je izraz naše vere in dejanje ljubezni do bližnjega."

Novomeški škof Saje je že pri ponedeljkovi maši na predvečer praznika v Marijinem svetišču na Zaplazu dejal, da nas nesreča sili k premisleku o našem življenju, skrbi za okolje in odnosu do stvarstva ter dobrin, ki jih imamo. "Drug z drugim smo nujno povezani in smo soodvisni. Sami ne moremo preživeti. Tudi dobrine, ki jih imamo, so omejene, prav tako imata mejo poseganje človeka v okolje in izkoriščanje naravnih dobrin," je poudaril.

Pojasnil je, da je planet naš skupni dom, za katerega smo vsi odgovorni. V središču naših prizadevanj ne smeta biti dobiček in izkoriščanje, temveč zaščita človeške osebe ter ohranjanje stvarstva. "Kot obliko pomoči bližnjemu velikokrat omenjamo vrednoto solidarnosti. Ta beseda ima globlji pomen. Pri njej gre za ustvarjanje nove kulture bivanja, kjer dajemo prednost človeški osebi in življenju posameznika, ki je del skupnosti," je Saje povzel besede papeža Frančiška.

Povedal je, da sveti oče Slovence v dneh, ko po vodni ujmi poteka sanacija, posebej spremlja z molitvijo. "Hvaležni smo mu za njegovo podporo v trenutkih preizkušnje," je poudaril Saje in dodal, da smo Slovenci v težkih trenutkih hitro stopili skupaj, pomaga pa nam tudi mednarodna skupnost. Ob tem se je zahvalil vsem organizacijam in posameznikom za nesebično pomoč ljudem v stiski.

Opozoril je, da je ob materialni pomoči nepogrešljiva tudi duhovna podpora, ki jo črpamo iz globin vere. Danes Cerkev obhaja skrivnost Marijinega vnebovzetja, ki govori o tem, da je bila Marija z dušo in telesom po zemeljski smrti vzeta v nebo, Jezusov in njen prazen grob pa napovedujeta zmago življenja nad smrtjo.

"Božja Mati Marija je v drži poslušanja, premišljevanja in sprejemanja vzornica v veri. Ta se je krepila v preizkušnji in negotovosti," je v pridigi dejal Saje in poudaril, da si pred krizami ne smemo zatiskati oči, pred njimi ne moremo zbežati, šele ko jih sprejmemo in gremo skoznje, postanemo bolj odrasli in zreli.

"Samo vera, ljubezen in upanje, ki so srce krščanskega oznanila, odpirajo novo možnost tam, kjer človeško gledano ne moremo pričakovati ničesar več, kot se marsikje zdi po izkušnji nedavne vodne ujme," je poudaril Saje in dodal, da se ob prazniku Marijinega vnebovzetja želimo okrepiti v veri in upanju.

Štumpf: Praznik obhajamo v plahem pogledu k Mariji

"Praznik Marijinega vnebovzetja ima letos poseben značaj in pomen," je pri maši v cerkvi Marije vnebovzete pri Gradu na Goričkem dejal murskosoboški škof Peter Štumpf. Kot je pojasnil, se po številnih hudih ujmah, ki so močno ogrozile številna mesta in vasi, v raznih pobožnostih zatekamo k Mariji po njeno pomoč, varstvo in tolažbo.

"Nekateri so v nedavni naravni katastrofi izgubili življenje, drugi domove in sredstva za preživetje ter varno in zagotovljeno prihodnost. Čeprav se je tudi tokrat zgostila moč dobrotnosti v eno veliko solidarnost, pa vendar žalost, prestrašenost in tudi izčrpanost ne pojenjajo. Zato današnji praznik obhajamo v plahem pogledu k Mariji, ki jo sprašujemo, kaj vse to pomeni in kaj bo z nami," je navedel Štumpf.

Kot je poudaril, nam je Bog Zemljo samo posodil, ni pa naša last. "Zemljo bomo morali vrniti Bogu in dati obračun o našem upravljanju z njo," je dejal in dodal, da si Zemlja zaradi človeške pohlepnosti že zdaj predčasno jemlje velikanske obresti. "In kot jasno občutimo, teh obresti ne zmoremo več odplačevati. Grobo izkoriščanje in zlorabljanje Zemlja vrača človeštvu z naravnimi katastrofami. Življenje na Zemlji je ogroženo kot še nikoli do zdaj," je opozoril.

Med najstarejšimi Marijinimi prazniki

Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren je v slovenskem verskem izročilu globoko zakoreninjeno. V Sloveniji je blizu 100 cerkva posvečenih Marijinemu vnebovzetju, kar priča o tem, kako globoko je zasidrana podoba Marije, Jezusove matere in matere Jezusa Boga, v katoliško občestvo pri nas.

Praznik Marijinega vnebovzetja sodi med najstarejše Marijine praznike in prve omembe segajo še v obdobje pred četrtim stoletjem. V Sloveniji je od leta 1992 dela prost dan.

Pravoslavne cerkve, ki uporabljajo julijanski koledar, med njimi sta Ruska in Srbska pravoslavna cerkev, bodo zaznamovale največji Marijin praznik 28. avgusta.

Popoldne maša tudi pri Novi Štifti na Dolenjskem

Popoldne je ljubljanski nadškof Stanislav Zore daroval še mašo pred romarsko cerkvijo Marijinega vnebovzetja pri Novi Štifti na Dolenjskem.

Ob 9. uri je bila začela slovesna procesija po vasi Olimje z blagoslovi ob kapelicah, sledila je maša, ki jo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž.

Koprski škof Jurij Bizjak je daroval sveto mašo na Sveti gori, mariborski nadškof Alojzij Cvikl na Ptujski Gori.