"Ni vlade do zdaj, ki bi šla mimo soglasja socialnih partnerjev, vsaj pri tem zakonu," je do dopolnjenega predloga sprememb zakona o delovnih razmerjih kritičen Dušan Semolič.

Na novinarski konferenci so v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije izpostavili svoja stališča do predlaganih sprememb zakona o delovnih razmerjih. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je že marca letos objavilo predlog sprememb, ki pa ga je potem umaknilo iz nadaljnje obravnave, da bi sami popravili nekaj nerešenih vprašanj.

Sindikati: Spremembe, ki so, niso ustrezne
Toda po besedah Andreja Zorka, izvršnega sekretarja za pravno področje in področje delovnih razmerij pri ZSSS-ju, je v novem predlogu urejeno področje zaposlovanja v slamnatih podjetjih "zelo slab korenček".

Zorko predlagatelju očita, da se je zadeve lotil na napačnem koncu. Po njegovih besedah rešitve delavcev v slamnatih podjetjih ne prinaša sprememba 73. člena zakona o delovnih razmerjih, ampak bi bilo treba spremeniti zakon o gospodarskih družbah in zakon o sodnem registru. "Predlog je naravnan tako, da ne bo rešil tega problema," je dejal Zorko.

Poleg tega, da nove rešitve spremenjenega predloga sprememb po mnenju sindikatov niso prave, ministrstvu za delo očitajo tudi to, da jih ni upoštevalo pri za njih najbolj perečih vprašanjih.

Sindikati: Neustrezni predlogi niso spremenjeni
Tako predlog sprememb zakona s seboj še vedno prinaša krajšanje odpovednih rokov in manjšanje odpravnin. V ZSSS-ju jih niso prepričali argumenti vlade, da bodo s tem povečali konkurenčnost gospodarstva.

V svoji predstavitvi so navajali primere, iz katerih je mogoče opaziti, da so po indeksu konkurenčnosti nekatera bolj "rigidnejša" gospodarstva skozi krizo ohranila večjo konkurenčnost od nekaterih "fleksibilnejših". Prepričani so, da je slovenski trg dela celo preveč fleksibilen.

Trg dela: fleksibilen ali rigiden?
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je dejal, da ni nobenih številk, ki bi podpirale tezo o rigidnosti slovenskega trga dela. "Preveč fleksibilen je ta trg, grozljivo sovražen je v fleksibilnosti do mladih," je še dodal.

Semolič je še očital vladi, da pripravlja tako zakonodajo, ki bolj ščiti kapital kot delavce. In med zaposlenimi najbolj ščiti prav najvišji sloj zaposlenih "Najbolj rigiden pa je trg menedžerjev. Tam pa nikogar ne moti, da dobijo take odpravnine."

Kakšna bo nadaljnja usoda predloga sprememb?
V sredo se bo sešel ekonomsko-socialni svet vlade. Čeprav na vladi soglasja k spremembam zakonodaje, kot jih predlagajo, od sindikatov ne bodo dobili, pa so v sindikatih dejali, da pričakujejo, da bodo v vladi šli naprej s predlogom. V sindikatih bodo presenečeni, če vlada predloga ne bo sprejela že na četrtkovi seji.

Skrajšanje odpovednih rokov in manjše odpravnine se tako zdijo precej blizu obravnavi v parlamentu, nadaljnji ukrepi sindikatov prav tako. Semolič napoveduje, da "bodo še naprej glasni". Ob prihajajoči obravnavi novih svežnjev zakonodaje s tega področja dodaja še, da bodo "20., ko bo zasedanje DZ-ja, pred državnim zborom marsikaj počeli".