"Potrebujemo reformo finančnega sektorja, ne pa reforme trga dela z zmanjševanjem pravic delavcev. Tisto, kar bi bilo treba storiti, bi moralo izhajati iz zavedanja, da je proračunski primanjkljaj nastal zaradi finančne krize, zaradi dozdajšnje podobe kapitalizma," je prepričan Semolič. Foto: MMC RTV SLO
Protest
ZSSS se bo septembra pridružil drugim evropskim sindikatom in protestiral na ulicah Bruslja. Foto: MMC RTV SLO
Vlada sprejela ukrepe za nižanje plač

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije se je na tiskovni konferenci dotaknila ukrepov, ki jih vlada načrtuje za izhod iz gospodarske krize in med katerimi so tudi zniževanje odpravnin delavcem ter znižanje mase plač za javni sektor. Prepričani so, da bo rezultat vladnega dela le znižanje delavskega standarda in povečevanje socialnega razslojevanja.

Nezadovoljstvo delavcev je vse večje
Zniževanje pravic delavcev v zakonu o delavskih razmerjih, ki ga vlada v proceduro pošilja brez soglasja sindikatov, po besedah predsednika ZSSS-ja Dušana Semoliča ne bo imelo prav nobenega učinka na makroekonomske agregate, povzročilo bo le lažje in cenejše odpuščanje ter posledično večji dobiček v nekaterih podjetjih, ki jim odpuščenim delavcem ne bodo treba izplačati dostojnih odpravnin.

"Slovenija bo postala država napotnic, generacije ne bodo poznale delavske knjižice, ker bodo z zakonom o malem delu le redki vedeli, kaj pomeni zaposlitev za nedoločen čas," je poudaril. Tudi izvršni sekretar zveze Ladislav Rožič je poudaril, da je dozdajšnja zgodba o uspehu naše države temeljila le na povečevanju intenzivnosti dela, zato raste število z delom povezanih bolezni, nezadovoljstvo delavcev pa je največje v EU-ju.

ZSSS predlaga "davek Robina Hooda"
"Zdaj se ukvarjamo še z zmanjševanjem delavskih pravic, da bi rešili kapital," je dodal. Semolič pa je spomnil, da je proračunski primanjkljaj nastal zaradi finančne krize in reševanja bank v preteklosti. Vlada bi zato morala nujno potrebni denar pridobiti z davkom na finančne transakcije, imenovanim tudi "davek Robin Hood". "Če je Slovenija reševala banke, milijarde evrov je šlo za njihovo reševanje, bi bilo korektno, da bi ta sektor zdaj prispeval nazaj k reševanju gospodarske krize, položaja delavstva in realnega sektorja."

Prav tako sindikat predlaga uvedbo obdavčitve kapitala. Zakaj ne spremenimo logike in namesto obremenjevanja dela obremenimo dividende, se sprašujejo. To namreč, kot pravijo, zagotovo ne bi ogrozilo konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Smo država revnih zaposlenih
A namesto tega se po menju sindikalistov iz vladnih krogov sliši le zmanjševanje stroškov dela kot edini izhod iz krize, znotraj tega pa znižanje plač in odpravnin. Če pogledamo drugo stran – dohodke v Sloveniji – pa po njihovih besedah ugotovimo, da 70 odstotkov vseh davčnih zavezancev dobiva bruto dohodek, ki je nižji od povprečnega bruto dohodka v državi. Postavlja se torej vprašanje, kaj bi vlada rada še zniževala? Že zdaj imamo državo revnih zaposlenih in revnih upokojencev in očitno jo bomo še imeli, so dodali.

Septembra bodo Bruselj zasedli delavci
Ker to očitno ni težava le v Sloveniji, ampak se delavske pravice zmanjšujejo tudi v drugih evropskih državah, je Semolič napovedal, da se bodo pridružili velikim vseevropskim delavskim demonstracijam, ki jih bodo evropski sindikati izvedli 29. septembra v Bruslju.

Vlada sprejela ukrepe za nižanje plač