Okoli 400 članov ZSSS-ja je pred vlado demonstrativno poteptalo simboličen semafor. Delavci in predstavniki sindikata so pred poslopjem vlade, v kateri so ministri razpravljali tudi o novi delovnopravni zakonodaji, izrazili ogorčen protest, ker vlada zakone daje v nadaljnji postopek, čeprav niso usklajeni s sindikati. Z večinsko podporo so sprejeli tudi sklep, da vlado pošljejo "z igrišča v slačilnico".

Pahor: ne moremo čakati na vsa soglasja
Premier Borut Pahor je v odzivu po seji vlade dejal, da so protesti sindikatov vedno upravičeni, da pa bi bili še bolj upravičeni, če ne bi bilo toliko socialnega dialoga, kot ga je bilo v mandatu njegove vlade. Opozoril je, da ima kot premier odgovornost, da državo izveleč iz krize in da bi v primeru, da bi čakali na vsa soglasja, ne izvedli niti ene same resne reforme. Sindikate je spomnil, da je vlada zakon o minimalni plači sprejela brez soglasja delodajalcev in s tem zavrnil očitke, da se spremembe dogajajo le ob soglasju slednjih.

Sindikati: Zmanjšujejo se delavske pravice
David Švarc, nekdanji zaposleni v LTH-ju, Ladi Kaluža, predstavnik storitvenih sindikatov, Silva Pučko, nekdanja zaposlena v Muri, in Stane Habjan, predstavnik kovinarjev iz Gorenjske, so opozorili, da predlagane spremembe delovnopravne zakonodaje zmanjšujejo delavske pravice. Švarc je med drugim dejal, da takšne vlade ne potrebujejo. Dodal je: "Obnašanje naše vlade je popolnoma nedopustno, saj s sprejemanjem zakonov in sprememb zakona o delovnih razmerjih brez soglasja socialnih partnerjev delajo našo državo popolnoma nesocialno.

Predstavniki naše vlade nam skušajo razložiti, kaj je fleksibilen trg dela, kako bomo delavci dobili boljše možnosti, boljše službe, v resnici pa je to le podpora kapitalizmu, kapitalu, tistim, ki nas že dolgo časa izkoriščajo in ki jim delavec pomeni le strošek."

"Kot nekdanja Murina delavka sem za pridno normirano delo, ki sem ga opravljala polnih 25 let, dobila 5.000 evrov odpravnine, in to ni niti promil odstotka odpravnin, ki so si jih za slabo in ničvredno delo delili naši akademsko izobraženi menedžerji in njihovi svetovalci. Ne pozabimo, da nisem edina oškodovanka," je opozorila Pučkova.

Na semaforju rdeča luč za delavske pravice in zelena za kapital?
"Zakaj na vladnem semaforju, ko gre za delavske pravice, sveti rdeča luč, in zakaj na semaforju, ko gre za pravice delodajalcev, sveti zelena luč," se je že pred tem vprašal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.

"Naša pot je, da v tej družbi gradimo prihodnost z več delavskimi pravicami, z več blaginje za vse ljudi, z varno starostjo starejših, s perspektivo za mlade, z javnim zdravstvom. Še mnogo drugih stvari je tistih, ki bi nas moralo skrbeti v Sloveniji, ne pa strah politikov pred OECD-jem. Želimo in zahtevamo, da bi imeli vlado, ki bi bila delavska vlada, ki bi skrbela za tisto večino ljudi, ki gara, je v ekstistenčnem strahu, izgoreva na delovnem mestu. Pričakujemo vlado, ki bo imela to skrb pred sabo, očitno pa ta vlada tega pred sabo nima."

Za Grčijo denar je, za podjetja ne
Semolič je dodal še, da je velika napaka vlade, da skuša z znižanjem odpravnin in s skrajšanjem odpovednih rokov omogočiti lažje odpuščanje. Ob tem se sprašuje, kje se je našel denar za reševanje Grčije, ne grških delavcev, 30 milijonov evrov za Muro ali denarja za reševanje kakšnega drugega podjetja, na primer LTH-ja pa ni. Opozoril je še na članarino, ki jo bo morala Slovenija plačevati OECD-ju, kar pomeni, da bo država morala plačevati za neoliberalne ideje te organizacije.

"Gre za uvajanje nasilja nad delavcem"
Andrej Zorko iz ZSSS-ja je opozoril, da gre pri spremembah delovne zakonodaje za uvajanje nasilja nad slovenskim delavcem, predsednik vlade in minister za delo družino in socialne zadeve pa skrbita za socialni položaj kapitalistov. Izjava predsednika vlade, da se je tokrat tehtnica nagnila na stran delodajalcev, ni rezultat skrbi za položaj delavk in delavcev, ampak darilo delodajalcem, ki so s pohlepom, prevarami, povzročili gospodarsko krizo. Tega darila ne bo plačala politika ali vlada, ampak delavci in delavke, in tega ne bodo dovolili, je dejal.

Porušili so semafor
Zbrani delavci in sindikalni predstavniki so se po uvodnih nagovorih premaknili pred poslopje vlade, kjer so tudi na ulici izrazili svoj protest. S sabo so imeli simboličen semafor, ki so ga nato poteptali. Ministri so namreč, kljub neusklajenosti s soclialnimi partnerji, na seji obravnavali tri zakone s področja trga dela, ki med drugim uvajajo malo delo ter znižujejo odpravnine in skrajšujejo odpovedne roke. Predlog zakona o urejanju trga dela bo nekoliko zvišal nadomestila za brezposelnost za prve tri mesece in razširil krog upravičencev. Z novelo zakona o delovnih razmerjih pa se bodo znižale odpravnine - najprej za četrtino, po enem letu pa za petino povprečne mesečne plače zadnje mesece pred odpovedjo - in skrajšali odpovedni roki.

Pahor: Prostora za kompromis ni več
Vlada želi enotno urediti tudi oblike dela, ki jih zaradi njihove občasne narave in dinamike ni mogoče šteti kot delovno razmerje, zaradi česar uvaja zakon o malem delu. Tudi za to delo se bodo plačevali prispevki delojemalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje, opravljali pa ga bodo lahko študenti, upokojenci in brezposelni.

S tem se ne strinjajo študenti, ki so maja že pripravili proteste na ulicah, a premier Borut Pahor je prejšnji teden dejal, da manevrskega prostora za kompromisno rešitev ni več, "čudeži so pa mogoči".

Jeseni je mogoč tudi referendum
Če bo o spremembah odločal tudi parlament, bodo sindikati, kot so napovedali, pritiske še stopnjevali. Ne izključujejo niti možnosti referenduma, saj so za jesen napovedani še bolj radikalni posegi v pravice delavcev. Takrat se bodo namreč usklajeval drugi del zakona o delovnih razmerjih.