Po poročanju Dela Staničeva in Mislej vzrokov za odstop nista želela pojasnjevati, vendar naj bi ju k temu spodbudil zlasti način kadrovanja v državnih podjetjih.

Zorn pa je pojasnil, da odločitev Staničeve in Misleja razume, saj se je tudi sam za odstop odločil zaradi nestrinjanja z načinom kadrovanja. Med vzroki za odstop je med drugim navedel tudi pomanjkanje strategije upravljanja in meril pri upravljanju državnih družb ter politično vpletanje.

"Kadrovanje izvajajo manj politične, bolj interesne skupnosti, proti katerim se je težko boriti, ker imajo bolj ali manj vse dogovorjeno," je za Radio Slovenija povedal Zorn, ki o imenih ni želel govoriti, ker je pač zadeva težko dokazljiva.

Po Zornovih besedah uprava Soda, ki jo vodi Tomaž Kuntarič, do zdaj še ni opravila svojega dela. Ob prevzemu predsedovanja nadzornemu svetu pa je sam verjel, da lahko kaj spremeni, vendar ugotavlja, da v resnici ni želje po boljšem upravljanju in vodenju podjetij v državni lasti.

Po njegovem mnenju so najbolj sporna nepregledna kadrovanja v nadzorne svete, saj se ne upoštevajo priporočila OECD-ja.

Podobne razloge je leta 2010 ob odstopu navedel tudi takratni predsednik Kadrovsko akreditacijskega sveta (Kas) Bogomir Kovač, ki je tedaj pojasnil, da je vlada pri imenovanju članov nadzornih svetov, predvsem pri manj pomembnih družbah, upoštevala Kasovo nominacijo kandidatov, v konflikt pa so prišli v primerih, kjer so politični interesi vlade prevladali nad mogočimi strokovnimi argumenti.