Kot so sporočili, je lobijem alkoholne industrije uspelo doseči, da je ta z izjemo vinarske industrije še naprej izvzeta iz obveznega označevanja.

Objektivnega in strokovnega razloga za izvzem iz obveznega označevanja po besedah Urše Menard iz ZPS-ja ni. "Industrija žganih pijač se izgovarja, da je navedba hranilne vrednosti in seznama sestavin nesmiselna, češ da so žgane pijače produkt le treh sestavin. Potrošniške organizacije pa se sprašujejo, zakaj so porabili toliko časa in energije, da so potrošnikom preprečili vpogled v te informacije," je dejala.

Kot so navedli v ZPS-ju, s stekleničke kole lahko razberemo njeno vsebino, če ji je dodan viski, pa informacija izhlapi. "Ne izhlapi pa dejstvo, da se zaradi alkohola energijska vrednost pijače podvoji," so opozorili. Navedli so primere nekaterih irskih proizvajalcev viskija, ki neradi razkrivajo sestavine, kot je denimo karamelno barvilo E150.

Evropska komisija je leta 2021 v evropskem načrtu za boj proti raku kot enega izmed ciljev naznanila obvezno označevanje sestavin in hranilne vrednosti na alkoholnih pijačah. A odziv te industrije je bil po navedbah ZPS-ja zelo buren. Ta se želi izogniti zakonsko obveznemu označevanju tako, da se proizvajalci zavežejo k objavi informacij na spletu, kar pa se zdi ZPS-ju nedopustno.

Predlog o zagotavljanju informacij o sestavinah in hranilni vrednosti na alkoholnih pijačah bi moral biti znan konec leta 2022, vendar ga po navedbah ZPS-ja zaradi lobiranja še ni. A stvar se po njihovem mnenju vendarle premika v pravo smer, saj nova zakonodaja za vino in druge proizvode vinske trte ter aromatizirane vinske proizvode, proizvedene od 8. decembra 2023, zahteva obvezno označbo hranilne vrednosti in navedbo seznama sestavin, so zapisali.