Zorko je izpostavil, da centri za socialno delo (CSD) nimajo dovolj zaposlenih za izvajanje določil novega zakona. Dodal je, da je vprašljiv tudi informacijski sistem, ki ga bodo centri uporabljali za reševanje vlog za pridobitev pravic do denarnih prejemkov, subvencij oziroma znižanih plačil. Po njegovih informacijah ga namreč v centrih še niso preizkusili.

Pojavlja se tudi vprašanje verodostojnosti podatkov o vrednosti premoženja in lastništvu, ki so v več bazah in bodo podlaga za sprejemanje odločitev o dodelitvi posamezne socialne pravice, je dejal.

Kaj bo s štipendijami?
Samostojni svetovalec pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Goran Lukič je ob tem izpostavil, da novi zakon ukinja državne štipendije za dijake, mlajše od 18 let.

"Dijaška organizacija Slovenije je opozorila, da bo 18.000 mladoletnim dijakom, ki so prejemali štipendijo, ta mirovala," je povedal in dodal, da ni jasno, kako se bo izguba štipendije kompenzirala z otroškim dodatkom. Družine teh dijakov bodo namreč v nekaterih primerih upravičene do višjega otroškega dodatka.

Strah pred določili
Po njegovem mnenju je problematičen tudi varstveni dodatek, ki ga ureja novi zakon. Nekateri upravičenci so se namreč ustrašili ob omembi vpisa prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiško knjigo in omejitve pri dedovanju.

Ker zaradi tega niso želeli uveljavljati pravice do dodatka, Lukič upa, da bodo pristojni na CSD-jih (kjer se bo po novem zakonu uveljavljalo vse pravice iz javnih sredstev) upravičencem znali jasno razložiti pomen omenjenega.