Goran Lukič, strokovni sodelavec Zveze svobodnih sinidkatov Slovenije, je povedal, da številni migranti trenutno nimajo sredstev za najemnino, zato bi v posebni hiši za migrante lahko dobili možnost začasnega prebivališča. Polg tega vlado pozivajo, naj se takoj začne izplačevati nadomestilo za čas brezposelnosti za delavce migrante iz Bosne in Hercegovine in naj se torej ne čaka na ratifikacijo sprememb socialnega sporazuma med državama.

Sekretar ZSSS-ja za pravno področje in področje delovnih razmerij Andrej Zorko pa je povedal, da predlagajo tudi oblikovanje po skrajšanem postopku sprejete zakonske spremembe, ki bi rešila vprašanje neizplačanih plač. Delavci po več mesecev ne dobijo plač, šele nato pa gre podjetje v stečaj; absurdno je, da so delavci tisti, ki zahtevajo uvedbo stečaja, saj se čutijo varnejše na zavodu za zaposlovanje, je opozoril. Zato predlagajo, da naj se za obdobje, ko delavci plač ne dobijo, stečaj pa se še ni začel, dopolni zakon o jamstvenem in preživninskem skladu tako, da bi delavci, ki plače mesec ali dva ne dobijo, prejemali vsaj nadomestilo v višini minimalne plače. Država bi tako postala upnik delodajalca.

Denar iz sklada naj ne bo predmet izvršbe
Omenjeni zakon bi morali spremeniti tudi tako, da prejemki, ki jih ljudje od tam dobijo, niso predmet izvršbe, opozarjajo v sindikatu. Izkušnja iz Vegrada je namreč, tako Zorko, pokazala absurdnost delovanja bank, saj so delavci iz sklada dobili znesek, a žal ne v svoj žep, saj jim je banka odtegnila neplačane kreditne anuitete.

Tožba zoper delodajalca predolg postopek
Delavec mora poleg tega zoper delodajalca, ki mu ni izplačal plače, vložiti tožbo, ta postopek pa običajno traja nekaj let. Namesto tega bi lahko bil vložen neposredni predlog za izvršbo zoper delodajalca na podlagi plačilne liste, še predlagajo v ZSSS-ju. Smiselno bi bilo tudi, da bi banke reprogramirale posojila vsem, ki so ne po svoji krivdi ostali brez zaposlitve oziroma zaradi neizplačanih plač posojil ne morejo vračati. Če banke lahko to storijo v primeru enega od lastnikov Istrabenza, bi lahko to storile tudi za fizične osebe, navaja Zorko.

Zakonodajna iniciativa preko državnega sveta
Dušan Semolič, predsednik ZSSS-ja, pa je vse politične stranke, ne glede na usmeritev, pozval, naj težišče dela preusmerijo iz preteklosti na sedanjost. Prednostni nalogi sta po njegovem ustvarjanje razmer za reševanje podjetij pred propadom in blaženje stisk delavcev. V zvezi z omenjenimi predlogi pa je napovedal, da bodo preko državnega sveta dali zakonodajno iniciativo. Če ne bodo uspeli, pa bodo šli po poti zakonodajne ljudske iniciative in šli v parlament s podpisi.