Težki časi tudi v Podravju (slika je simbolična) še niso minili. Foto: MMC RTV SLO
Težki časi tudi v Podravju (slika je simbolična) še niso minili. Foto: MMC RTV SLO

Ponekod so ljudje zelo potrpežljivi, tako da so se privadili, da na svojo plačo čakajo mesec ali dva in so dolgo tiho, zato je marsikdaj za ukrepanje že prepozno. Lastniki podjetij pa tako lahko dolgo delajo vse za to, da čim več pospravijo pod preprogo, na koncu pa nastradajo samo zaposleni.

Gregor Cerar

Tako naj bi do polovice letošnjega leta vsaj še 290 ljudi končalo na zavodu za zaposlovanje, je v pogovoru za STA povedal sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Podravje Gregor Cerar.

Kot je dejal, so bili v regijskem sindikatu ZSSS-ja samo v prvih desetih dneh marca priča šestim stečajem, razlogi pa so od podjetja do podjetja zelo različni. "Ponekod so ljudje zelo potrpežljivi, tako da so se privadili, da na svojo plačo čakajo mesec ali dva in so dolgo tiho, zato je marsikdaj za ukrepanje že prepozno. Lastniki podjetij pa tako lahko dolgo delajo vse za to, da čim več pospravijo pod preprogo, na koncu pa nastradajo samo zaposleni," je dejal mariborski sindikalist.

Nadpovprečna stopnja brezposelnosti
V evidenco brezposelnosti je po podatkih zavoda za zaposlovanje v Podravju vpisanih že preko 15.000 brezposelnih, s približno 14 odstotki je stopnja
brezposelnosti v regiji daleč nad slovenskim povprečjem, ta odstotek pa bo glede na zadnje stečaje večjih podjetij, kot so CPM, TVM in MTB še poskočil, menijo v ZSSS-ju.

Najbolj na udaru je po njegovih podatkih ta trenutek še vedno gradbena panoga, zelo slabo pa kaže tudi v trgovski dejavnosti, kjer propadajo zlasti manjša podjetja. Slabe informacije prihajajo tudi iz kemične in nekovinske industrije, znotraj katere se temni oblaki zgrinjajo predvsem nad Pinusom iz Rač, kjer brez dodatnega financiranja bank podjetje ne bo sposobno izvesti vseh zastavljenih načrtov, pa tudi nad družbo Kristal Maribor.

Lahko je tudi prepozno
"Sindikat se v vsaki takšni zgodbi angažira več kot 100-odstotno, a če ljudje ne pridejo do nas po pomoč, potem je nepošteno, da negativno sodijo o našem delu. Dokler bodo dopustili, da se z njimi pometa in se jim kršijo osnovne pravice, pa tega ne prijavijo pravočasno, potem ne morejo pričakovati, da jim bomo lahko pomagali," na morebitne očitke na račun sindikalnih predstavnikov odgovarja Cerar, ki dodaja, da so ljudje danes žal povoženi, prestrašeni, ob vsem tem pa žal tudi precej neobveščeni.

Glede na aktualne razmere in obup prebivalstva v regiji je na mestu tudi vprašanje, ali bi se lahko tudi v Mariboru zgodila ulica v slogu nekakšne "Facebookove" revolucije. "To bi težko rekel, ker je vprašanje, koliko ljudi znotraj te populacije, ki je trenutno najbolj na udaru, sploh uporablja Facebook. Res pa je, da se je neke vrste revolucija že začela, saj ljudje vsaj doma ugotavlja, da tako ne morejo več živeti. Edini problem bo, ko bo to preseglo stene domačih zidov, potem se bo vsa zadeva težko ustavila in se lahko zgodi spontani protest iz časov propada Tama," je še dejal Cerar, a meni, da se to lahko zgodi tudi drugod po državi.

Vrsta propadov
V regiji je samo v zadnjih dveh mesecih propadlo več gradbenih podjetij. Že konec januarja je bil stečaj uveden v družbi Stavbar Gradnje, kjer je delo izgubilo okoli 130 ljudi, konec februarja pa je enaka usoda doletela tudi CPM s 670 zaposlenimi. Ta teden so stečaj razglasili še v hčerinski družbi CPM Vzdrževanje in obnova cest s 130 ljudmi, najpozneje prihodnji teden pa bo vložen tudi zahtevek za stečaj družbe MTB s 120 zaposlenimi. Da slika v mariborskem gospodarstvu ni rožnata niti v drugih panogah, pa je dokazal še začetek stečajnega postopka v Tovarni vozil Maribor (TVM), od koder se bo moralo na zavod za zaposlovanje prijaviti še okoli 140 ljudi.

Ponekod so ljudje zelo potrpežljivi, tako da so se privadili, da na svojo plačo čakajo mesec ali dva in so dolgo tiho, zato je marsikdaj za ukrepanje že prepozno. Lastniki podjetij pa tako lahko dolgo delajo vse za to, da čim več pospravijo pod preprogo, na koncu pa nastradajo samo zaposleni.

Gregor Cerar