Ta je v odzivu zapisal, da s početjem urada ni bil seznanjen. Če je preiskava bila, gre za kršenje človekove pravice do zasebnosti, je zapisal.

Kot je v petek poročal portal Necenzurirano, uradnih podatkov o postopkih, ki jih je vodil urad, ni mogoče dobiti. Po njihovih informacijah se je Žugelj z zadevo Saje začel ukvarjati na začetku lanskega maja, le tri tedne pred njegovo razrešitvijo s položaja direktorja urada. Postopek proti Sajetu naj bi uvedel takoj, ko je urad dobil anonimno prijavo o njegovih dohodkih, ki naj bi jih prejel z delom pomožnega duhovnika na avstrijskem Koroškem. Na več slovenskih bank je poslal zahteve za pridobitev podatkov o Sajetovih računih. Pri izmenjavi informacij naj bi sodeloval tudi s Finančno upravo RS (Furs).

Žugelj je želel postopek izpeljati hitro, saj je želel do podatkov priti še pred lastno razrešitvijo. To naj bi mu tudi uspelo. Njegovim uslužbencem naj bi namreč od vsaj ene od bank uspelo pridobiti za več let izpiskov transakcij s škofovega računa, je poročal portal Necenzurirano.

Sume, da je Žugljev urad med svojim mandatom pridobival podatke z bančnih računov lastnikov in direktorjev nekaterih slovenskih medijev, ne da bi za to imel kakršno koli podlago, že nekaj časa sicer preiskujejo kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Ti tudi preverjajo, ali in kolikšen del teh podatkov je izginil z urada. Za zdaj ni znano, da bi kriminalisti preiskovali tudi Sajetov primer. Prav tako ne, da bi urad po pridobitvi bančnih podatkov proti Sajetu vložil naznanilo kakršnih koli sumov kaznivih dejanj, še navaja portal Necenzurirano.

Na poročanje portala se je danes odzval tudi novomeški škof Saje, sicer predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK). V odzivu je zapisal, da s početjem urada ni bil seznanjen, niti ne ve, kaj je v ozadju. "Če je do omenjene preiskave res prišlo, gre za grobo kršenje osnovne ustavno varovane človekove pravice do zasebnosti in varovanja osebnih podatkov, pravne ureditve Republike Slovenije in sodobnih demokratičnih standardov," je poudaril.

Dodal je, da nihče ne more biti tarča tovrstnih preiskav, če za to ni utemeljenega pravnega razloga, preiskavo pa lahko naročijo samo za to pristojni državni organi na podlagi suma kaznivega dejanja. "V mojem primeru za takšno preiskavo ni bilo nobenega pravnega ali drugega razloga," je navedel v zapisu na spletni strani SŠK-ja.

Ob tem pa je še poudaril, da so škofje, člani SŠK-ja, med seboj povezani in enotni v vseh temeljnih vidikih njihove službe pri oznanjevanju evangelija in vodenju krajevnih Cerkva, ki so jim zaupane. "Med seboj se podpiramo in sodelujemo ter drug drugemu dobrohotno pomagamo. Vsakršno namigovanje na razdor med nami je neosnovano in neresnično," je dodal.