Preiskovalna komisija DZ-ja, ki preiskuje sume vmešavanja politike v delo policije in drugih organov, je zaslišala nekdanjega direktorja urada za preprečevanja pranja denarja Damjana Žuglja in nekdanji uslužbenki Simono Kaučič in Petro Zakrajšek ter nekdanjega namestnika direktorja Damjana Režka.

Žugelj je vodil urad za preprečevanje denarja v času, ko naj bi urad na podlagi anonimk vpogledal v številne bančne račune. Skupaj s petimi njegovimi tedanjimi sodelavci na uradu je osumljen zlorabe položaja. Ovadil ga je Nacionalni preiskovalni urad, Specializirano državno tožilstvo pa je že zahtevalo sodno preiskavo.

Portal N1 je poročal, da je urad konec leta 2021 v manj kot treh tednih bankam poslal kar 238 zahtev za vpogled v 195 transakcijskih računov 107 ljudi in podjetij v Sloveniji. Povod za zbiranje podatkov naj bi bila zgolj na enem listu stipkana anonimna prijava v angleščini, v kateri naj bi obtožbe o pranju denarja in utaji davkov letele na podjetja v skupini Telemach. Preiskovalci naj bi preverjali sume, da je prijava prišla iz Srbije. Obsežno dokumentacijo naj bi hranili v prostorih nekdanjega arhiva, del pa naj bi je medtem celo izginil.

Žugelj je na vprašanje predsednika komisije Aleša Rezarja (Svoboda), ali ni bila selitev arhiva urada eden njegovih prvih ukrepov na mestu direktorja, odgovoril, da ne, da je bila ta odločitev sprejeta pred njegovim prihodom. Vztrajal je, da nikoli ni bil v arhivu, niti se ni dokumentov v njem dotaknil.

Porast anonimnih prijav, na podlagi katerih so sprožili preglede bančnih računov, je Žugelj pripisal povečanemu ugledu urada, ko je prevzel mesto direktorja. Rezar je temu oporekal, saj da je mednarodni ugled urada upadel, zaradi česar je mednarodna skupnost celo grozila, da bo zoper njega sprožila sankcije.

Na vprašanje, zakaj je pod njegovim vodstvom urad vsako anonimno prijavo zasledoval, ne da bi jo pred tem preveril, je Žugelj odgovoril s primerjavo, da tako ravna tudi policist, ki prejme prijavo, da se je zgodil umor. Zatrdil je, da mora urad vsako anonimno prijavo preveriti.

Vprašanju člana komisije Tineta Novaka (Svoboda), ali je urad zavezan določilom ustave o varstvu osebnih podatkov, je Žugelj pritrdil, a navedel, da urad ni pristojen izvajati represivnih ukrepov, je pa pristojen kanalizirati informacije, ki jih pridobi. "V zakonu je jasno napisano, da so uradu vse evidence na voljo in tukaj ne vidim nobene kršitve osebnih podatkov," je zatrdil. Sporno pa se mu zdi, da so se informacije pojavile v javnosti, a se to ni zgodilo v času njegovega mandata, ampak po njem, je opozoril.

Žugelj je povedal, da je član SDS-a

Na Rezarjevo vprašanje, ali pozna vidne člane SDS-a Žana Mahniča, Janeza Janšo in Aleša Hojsa ter davčnega svetovalca Roka Snežiča, odgovoril, da jih ne pozna, niti jih ni nikoli srečal. Za Snežiča je dejal, da ga tudi ne bi prepoznal, saj ga nikoli ni videl. Na vprašanje, ali je simpatizer stranke SDS, pa je razkril, da je njen član.

Rezarja je zanimalo, kako je Žugelj prešel varnostno preverjanje na notranjem ministrstvu, ki je pogoj za zaposlitev na uradu za preprečevanje denarja, glede na to, da je imela njegova hrvaška družba Conus v času imenovanja 2,7 milijona evrov dolga, zaradi česar bi lahko obstajale okoliščine, da postane tarča izsiljevanj. Žugelj je odgovoril, da gre za "natolcevanje", saj da kot fizična oseba ni imel dolgov. "Dobro sem bil plačan, v skladu s svojimi strokovnimi referencami, in ne razumem, od kje vam podatek, da je bilo moje finančno stanje slabo," je dejal.

Glede zaposlitve uslužbenke Simone Kaučič, ki je prav tako pričala pred komisijo, je navedel, da je na urad prišla pred njim, glede premestitve Lea Pongarčiča (ta je pričal na eni od prejšnjih sej) iz urada na finančno upravo pa je kot subjektivno prevpraševal Rezarjevo oceno, da gre za strokovnjaka na področju dela urada.

Glede zaposlitve zdaj že nekdanje uslužbenke urada in članice stranke SDS Petre Zakrajšek, ki je na podlagi anonimke preiskovala bančni račun novomeškega škofa Andreja Sajeta, je Žugelj navedel, da je bila Zakrajšek z SDS-om v sporu. "Ne vem, kaj je ona, niti me to ne zanima," je odvrnil. Kasneje je dejal, da je na urad prišla po razpisu. "Procentualno, če gledamo po nekih volilnih rezultatih, če jih ima SDS 25 odstotkov pa so trije ljudje v ekipi z 31, mislim, da to ni nič strašnega," je izjavil.

Seja preiskovalne komisije se je po zaključku javnega dela seje zaradi obravnave zaupnih podatkov nadaljevala na zaprtem delu.

Simona Kaučič je dobila izredno odpoved

Simona Kaučič, ki je v času Žuglja opravljala funkcijo vodje sektorja za sumljive transakcije, je poudarila, da je vse naloge opravljala skladno z zakonodajo in mednarodnimi predpisi. Na uradu se je zaposlila oktobra 2020, zapustiti pa ga je morala v začetku julija 2022, ko je dobila izredno odpoved.

"Gre za povračilne ukrepe zoper mene, ker sem prevzela vodenje sektorja za sumljive transakcije, ker sem delovala pod okriljem takratnega predstojnika urada Damjana Žuglja in ker smo takrat na uradu zaznali vrsto nepravilnosti iz preteklosti in nanje opozarjali," je poudarila. Zavrnila je navedbe nekaterih predhodno zaslišanih prič, da za vodenje sektorja ni bila dovolj strokovno usposobljena, kar je podkrepila s podatkom, da je bila pred prihodom na urad 14 let zaposlena na Fursu.

Potrdila je, da se je v času, ko je bila zaposlena na uradu, udeležila več sestankov na Fursu. Na enem od sestankov so govorili o zaostankih urada, nikoli pa o anonimnih prijavah, ki so jih prejemali na uradu. Ni pa se spomnila, da bi bila kdaj na sestanku pri Simonu Starčku, ki je nekaj časa vodil Furs. Prav tako ni nikoli komunicirala z nekdanjim državnim sekretarjem za nacionalno varnost Žanom Mahničem.

Kaučič je poudarila, da je urad pri svojem delu samostojen in neodvisen in sam odloča, katere prijave bo obravnaval in katere ne. Da se je v času Žuglja povečalo število anonimnih prijav, na podlagi katerih je urad odprl preiskave, pa je pripisala temu, da se je pod njegovim vodenjem povečalo zaupanje v urad.

Kaj so bili elementi tveganja?

Predsednika preiskovalne komisije Aleša Rezarja je med drugim zanimalo, kaj so bili elementi tveganja, na podlagi katerih so se v uradu odločili za preiskavo v primeru škofa Sajeta in novinarske hiše Necenzurirano. "Vsi ti primeri, ki jih naštevate, pa verjetno jih je še kaj, so se obravnavali senatno," je odgovorila Kaučič. Po njenih pojasnilih je bilo v senatu več članov, nekateri so še vedno zaposlenih na uradu.

Izmenjevanje podatkov s tujimi uradi, predvsem s srbskim v zadevi Telemach, je po njenih navedbah potekalo po zaščiteni elektronski poti. Podatki se niso fizično prenašali preko meje, je zatrdila.

Tudi nekdanja uslužbenka urada in članica stranke SDS Petra Zakrajšek je poudarila, da nihče nikoli ni izvajal političnega pritiska na njeno delo na uradu, ampak so se odločitve o preiskavi primerov sprejemale na podlagi senatnega odločanja. Prav tako ni bila seznanjena, da so na uradu primer škofa Sajeta, ki ji je bil dodeljen v reševanje, odprli že drugič. Na uradu so primer Saje namreč ponovno odprli le nekaj dni zatem, ko je eden od analitikov urada ocenil, da ne vsebuje elementov suma pranja denarja, in to na podlagi identične anonimne prijave, so poudarili člani komisije.

"Ne vem, koliko anonimnih prijav je bilo, ne vem, komu so se dodeljevale, prav tako mi ni poznano, da je bil ta primer dvakrat na senatnem odločanju," je poudarila. Prav tako se ni spomnila, kateri elementi za sum pranja denarja so se pojasnili v tej zadevi.

Zakrajšek, ki se je na uradu zaposlila 1. oktobra 2021 v sektorju za mednarodno sodelovanje, 4. julija 2022 pa je skupaj s še štirimi sodelavci prejela izredno odpoved delovnega razmerja, je sicer prepričana, da so morali urad zapustiti zato, ker je šlo za političen obračun, za katerim stoji predsednik vlade Robert Golob. "Saj je Golob javno povedal, da je treba Slovenijo očistiti janšizma," je poudarila. Pred prihodom na urad je bila direktorica javnega zavoda zavod za turizem Grosuplje.

Rezarja je zanimalo še, ali si je v četrtek naložila aplikacijo Telegram, kar je Zakrajšek potrdila. Potrdila je tudi, da je včeraj po Telegramu govorila z Žugljem, zanikala pa je, da bi govorila o današnjem zaslišanju pred komisijo.

Režek: Kadrovski načrt se je spreminjal

V obdobju, ko je urad vodil Žugelj, se je kadrovski načrt stalno spreminjal, bilo je veliko odhodov in prihodov na urad, pa je komisiji povedal Damjan Režek. Na uradu je bil s prekinitvami skupno zaposlen 25 let. Med drugim je bil zadolžen za kadrovske in finančne zadeve, od oktobra 2023 je upokojen.

Po njegovi oceni je z odhodom nekaterih uslužbencev v tem obdobju na uradu nastala velika strokovna vrzel. Še posebej boleč je bil za Režka odhod nekdanjega vodje sektorja za sumljive transakcije Lea Pongračiča, ki je sicer pričal na eni od prejšnjih sej komisije.

"Težko bi ocenjeval, na kakšni podlagi so bili sprejeti novi sodelavci, lahko pa ocenim, da nihče od njih ni imel ustreznih izkušenj. Razen kolegice, ki je prišla iz finančne uprave, nihče ni prihajal iz okolja, kjer bi se lahko seznanil s področjem pranja denarja. So pa vsi izpolnjevali formalne pogoje," je med drugim poudaril Režek.