Šefic je po sestanku s predstavniki občin pojasnil, da so opravili pregled preteklega dela, županom pa so predstavili prihodnje prednostne naloge notranjega ministrstva (MNZ), povezane s prebežniki. Čeprav ocene o škodi še ni, pa je MNZ predstavnike občin vseeno seznanil o poteku ocenjevanja nastale škode.
Po Šefičevih besedah so župani med drugim opozarjali na gospodarsko škodo in izražali zaskrbljenost glede zagotavljanja varnosti, a so jim zagotovili, da bodo storili vse za zagotavljanje varnosti občanov, pa tudi v sprejemnih in nastanitvenih centrih. Okoli nastanitvenega centra na Vrhniki so tako že postavili dodatno ograjo, ki preprečuje dostop do tamkajšnje šole in vrtca.

Škodo bodo vračali
Na sestanku so govorili tudi o posredni škodi zaradi prihodov prebežnikov. Ta je bila denimo povzročena na nekaterih zemljiščih v Rigoncah, še vedno pa nastaja na območju nekdanjega mejnega prehoda Šentilj, ki je od začetka drugega vala begunske krize zaprt in so zato lokalne trgovine, gostinski obrati itd. ostali brez strank.

Oblasti bodo sicer morale še izdelati metodologijo za oceno škode, ki jo bodo potem tudi povrnili. Hkrati pa je Šefic poudaril, da bodo po drugi strani nekatera podjetja zaradi teh dogodkov vendarle poslovala boljše. Po Šefičevih besedah bo v torek tudi medresorski sestanek za usklajevanje postopkov ob morebitni smrti prebežnikov in drugih situacijah.

Policisti preverjajo prišleke
Obenem je zavrnil informacije, da nimajo izdelanih postopkov za preverjanje prebežnikov in da jih ne preverjajo ob vstopu v državo. Policija pri osebah, ki pri sebi nimajo dokumentov, operativno in taktično preverja osebne podatke, vse podatke pa preverijo v policijskih evidencah, je dejal. Vsakega prebežnika preverijo tudi s pomočjo sistema indikatorjev, na podlagi katerega bi lahko sumili, da se uvršča med skrajne skupine.

Takšne so še posebej preverili in opravili tudi druge postopke. A ker do zdaj niso še pri nikomer ugotovili kakršnih koli pogojev za uporabo omejevalnih ukrepov, so lahko te osebe potovale naprej, je dodal.

Skoraj polovico azilnih prošenj razrešili
Do nedelje je prošnjo za azil v Sloveniji podalo 85 ljudi, od njih 23 iz Iraka, po 15 iz Afganistana in Irana, 13 s Kosova, po štirje državljani Sirije in Srbije, po dva državljana Albanije in Nigerije ter po en državljan Bangladeša, BiH-a, Gruzije, Kameruna, Maroka, Pakistana in Turčije.

Po njegovih besedah so do zdaj rešili 37 prošenj. V 17 primerih so postopek ustavili zaradi samovoljne zapustitve azilnega doma, v enem zaradi umika, ena vloga pa je bila zavržena. V 14 primerih je bila prošnja zavrnjena kot neutemeljena, štirje prosilci pa so dobili status begunca.

Do danes so na meji postavili že več kot 50 kilometrov bodeče žice, je navedel. Trenutno jih postavljajo na območju policijskih uprav Novo mesto, Celje in Maribor, na nekaterih območjih pa postavljajo panelne prepreke. Z Lovsko zvezo Slovenije in Društvom za zaščito živali Pomurja pa iščejo rešitve za zaščito živali ob žici.

Za ogrevanje je poskrbljeno
V soboto je tudi prvič v tej sezoni snežilo. Po besedah direktorja uprave za zaščito in reševanje Darka Buta so v šotore oz. nastanitvene centre namestili ogrevanje, sicer pa je v tem trenutku za prebežnike dovolj zimskih oblačil in obutve, prav tako hrane in čaja. Za zimski čas urejajo tudi primernejše načine oskrbe z vodo. Sloveniji z odejami, posteljami in drugim materialom pomagajo tudi druge države.

Vlada bo sicer kmalu obravnavala tudi predlog novega zakona o mednarodni zaščiti, ki bo v nekaterih primerih omogočal hitrejše odločanje, prav tako bo določal standarde, ki so zagotovljeni v Sloveniji prosilcem oz. azilantom.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.