Jaz sem v estonski prestolnici pri polni zavesti in z vso odgovornostjo gledal srečanje, po katerem je nogometašem treba (ne mogoče, treba) očitati in zameriti marsikaj, hkrati z njimi pa tudi njihovemu poveljniku. Na primer (zgolj en primer, zlahka bi našel še kakšnega podobnega) strahopetno podajanje žoge v širino in čakanje, da se bo domnevno slabša Estonija premagala sama.

Take prevlade ne potrebujem in drznem si biti prepričan, da je ne potrebuje večina navijačev naše reprezentance. Slovenija si proti skromni Estoniji v mojih (in trdno verjamem, da ne samo v mojih) očeh ni ustvarila niti enega položaja, ki bi resneje spomnil na priložnost, kaj šele prave, konkretne priložnosti, ob katerih bi zastal dih, se pospešil srčni utrip in se vsaj malce dvignila na stol prikovana zadnja plat.

Kritičen zapis športnega novinarja Andreja Miljkovića o igri slovenske nogometne reprezentance proti Estoniji ter besedah selektorja reprezentance Srečka Katanca, ki je po porazu z 0:1 dejal, da nima pripomb glede organizacije igre in pristopa njegovih igralcev. Ekipa24.