Na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih na prostem in v dvorani je med letoma 1980 in 2003 osvojila osupljivih 30 medalj. Vrhunec njene kariere je bil naslov svetovne prvakinje v teku na 200 metrov v Stuttgartu leta 1993, ko se je po številnih srebrnih in bronastih končno lahko veselila zlate kolajne. Ta dosežek je ponovila dve leti pozneje na SP-ju v Göteborgu.

Še vedno je svetovna rekorderka v teku na 200 metrov v dvorani, pred 27 leti je na mitingu v Lievinu v Franciji to razdaljo pretekla v času 21,87.

Jamajka je tudi po njeni zaslugi postala šprinterska velesila, katere najvidnejši predstavnik je bil Usain Bolt. "Ko sem jaz začela tekmovati, sem bila samo jaz, zdaj pa ima Jamajka celo vrsto vrhunskih šprinterjev. Atletska infrastruktura se je izredno izboljšala, veliko je dobrih trenerjev. Država in ljudje stojijo za atleti, ki se lahko s tekom tudi preživljajo," je bil pred leti njen komentar izrednih jamajških uspehov.

Iz Jamajke v Slovenijo
Ločitev Merlene Ottey od Jamajke je bila sicer boleča – kljub statusu narodne junakinje so ji po olimpijskih igrah v Sydneyju leta 2000 rekli, naj se umakne mlajšim, čeprav je bila še vedno med najhitrejšimi v državi in tudi na svetu. V Avstraliji je v finalu teka na 100 metrov zasedla četrto mesto, devet let pozneje pa prejela bron zaradi dopinškega primera Marion Jones.

Zatočišče in nadaljevanje kariere je druga najuspešnejša atletinja v zgodovini olimpijskih iger (devet medalj ima tudi Američanka Allyson Felix), ki pa je 20 let zaman lovila olimpijsko zlato (leta 1996 v Atlanti je bila na 100 metrov za pet tisočink sekunde (!) hitrejša Gail Devers), našla v deželi na sončni strani Alp. Že oktobra 1998 jo je začel trenirati Srđan Đorđević, pozneje je tudi živela v Ljubljani in maja 2002 pridobila slovensko državljanstvo.

V dresu slovenske reprezentance je zadnjič tekla leta 2012 na evropskem prvenstvu v Helsinkih, ko je nastopila v štafeti 4 x 100 metrov (11. mesto), tedaj je bila stara 52 let.

"Zame je izjemno, da uživam in lahko pri teh letih še tekmujem, tega ne zmorejo vsi. Ljubiti moraš to, kar rad delaš, in to je vse, ter, jasno, delati, da to dobiš," je takrat dejala Otteyjeva.

Pri petdesetih 100 metrov pretekla v času 11,67
Osebni rekord na 100 metrov 10,74 je leta 1996 odtekla v Milanu. Leta 2004 je slovensko najboljšo znamko v kraljevi atletski disciplini v Liegeu popravila na 11,09. Njen še vedno veljavni državni rekord v teku na 200 metrov iz istega leta z OI v Atenah je 22,72. Leta 2010 je z 11,67 postavila svetovni rekord za veteranke nad 50 let.

"Obstajajo tekmovanja za veterane, toda nimam dobrega občutka, če imam zaradi svoje hitrosti več metrov prednosti. Kaj naj torej naredim?" je Otteyjeva pojasnjevala vztrajanje med absolutno konkurenco na evropskem prvenstvu v Barceloni. "Lepo je, da sem se pri svojih letih še vedno sposobna uvrstiti v reprezentanco za štafeto. To, da nisem najpočasnejša, mi tudi daje nekaj zadovoljstva."

Medaljo za Slovenijo prejela z zamudo
Edino kolajno za Slovenijo na velikih tekmovanjih je dobila leta 2003 na dvoranskem SP-ju v Birminghamu v teku na 60 metrov. Na stezi je zasedla četrto mesto, a so desetletje pozneje zmagovalki Žani Pintusevič Block zaradi vpletenosti v dopinški škandal Balco odvzeli zlato medaljo, tako da se je Otteyjeva lahko razveselila brona.

Leta 2004 je na olimpijskih igrah v Atenah v tekih na 100 in 200 metrov obstala v polfinalu. Po pisanju La Repubblice je postala v zadnjih letih v Ljubljani tarča zalezovalca, zato se je leta 2014 preselila v Švico.

Vse najboljše, Merlene!

Prispevek o Merlene Ottey iz leta 2010