Moška reprezentanca na domačem svetovnem prvenstvu ni izpolnila ciljev. Prvi adut slovenske vrste Mitja Kosovelj je bil 70., vendar je treba vedeti, da je komaj pred enim tednom prebolel črevesno okužbo, zato ni bilo realno, da bi se prebil med prvih 30.

Okužba s hrano vam je vzela veliko treninga. Koliko slabši ste bili zaradi bolezni?
Tekel sem dve minuti slabše kot na izbirni tekmi pred enim mesecem ... Precej se je poznalo. Problem je bil, ker ni bilo prave moči v nogah. Že na štartu sem bil okrog 40. mesta in potem sem še izgubljal v klanec. V nekatere dele je bilo treba kar peš, tam so le vodilni odtekli.

Ste razmišljali o odstopu?
Nikoli ne pomislim na to, razen če bi se zgodilo kaj hudega. Vedno poskušam do cilja po svojih močeh.

Vas je podžgalo, ko vas je ujel Simon Alič in ste potem želeli biti vsaj najbolje uvrščeni Slovenec?
Trudil sem se, nisem se pa oziral nanj. Meni je zadnji, položnejši del, ustrezal, tam sem hitrejši. Simon me je ujel na strmini, zadnjič sva bila poravnana dobre štiri kilometre pred ciljem, od Kisovca naprej pa sem mu spet ušel.

Kaj pravite na afriške tekače, zlasti na Eritrejce, ki so povsem prevladovali? Vseh šest je bilo med prvih 12!
Stavil sem nanje. Že lani na svetovnem prvenstvu v Italiji so bili zelo dobri in sem vedel, da bodo prevladovali in da belopolti ne bodo imeli veliko možnosti.

Kje trenirajo Eritrejci? Imajo doma kakšne posebno dobre razmere?
Ne, mislim, da so večinoma kar v Evropi, kjer so v taborih v Italiji. Eritrejci se zelo ukvarjajo z gorskim tekom, in to že nekaj let.

Vaš rekord proge, postavljen pred enim mesecem, je bil gladko presežen ...
Pričakoval sem, da bo čas krepko pod eno uro. So razred zase.

Kakšna je bila pot, kakšno vreme, kaj pravite na veliko množico gledalcev?
Fenomenalno, tega še nisem doživel. Zadnjih 500 metrov je bila velika množica, ki me je kar ponesla k cilju. Pot je bila v redu, lahko bi bil še kakšen kamen več, da bi bila proga tehnično zahtevnejša. Vreme ni predstavljalo težav. Bolje megla kot vročina. Le na vrhu je bilo malce mrzlo.

Koliko dni ste bili zaradi bolezni brez treninga?
Pet ali šest dni nisem treniral. To ti pobere toliko moči, da tudi potem ne moreš posebej dobro trenirati. Padeš na nižje izhodišče in je vse težje.

Šestkratni svetovni prvak Jonathan Wyatt je končal bogato kariero. Po tekmi ste govorili z njim. Kako je sprejel osmo mesto?
Malo je bil razočaran. V svojih najboljših letih bi se pošteno kosal s prvimi in bil v igri za medaljo.

Naslednje leto bo svetovno prvenstvo v Albaniji. Menite, da jim bo uspelo dobro pripraviti tekmo?
Malo sem skeptičen glede organizacije. Letos so tekači prvič nastopali na svetovnem prvenstvu ... Različica gor-dol mi ustreza, tako da me vleče na prvenstvo.

Sestra Mateja je bila odlična peta. Vas je to presenetilo?
Zelo sem vesel. Še marca je zelo malo trenirala in je imela krizna obdobja. Upam, da so zdaj vse te poškodbe preteklost. Ima možnosti, da na kakšnem od prihodnjih prvenstev osvoji medaljo, še posebej v 'varianti gor', kjer je zelo močna.

Trenirata skupaj?
Bolj malo, razlike v hitrosti so velike. Na trening greva skupaj, tam ima potem vsak svoj program.

Za konec malo za šalo: ste kdaj v večnadstropni stolpnici tekmovali z dvigalom?
U, tega pa še nisem poskusil. Mislim, da bi se lahko kosal, saj dvigala niso posebej hitra.

V New Yorku tečejo na Empire State Building. Morda je to dirka za vas ...
Vsekakor je želja. Spremljam to tekmo, rad bi se je udeležil.