Tranzicija je opravila z močnimi slovenskimi atletskimi klubi, tako da naša članska klubska atletika že dolgo ne tekmuje več v evropskih klubskih tekmovanjih. Vse, kar je atletika v Sloveniji z veliko začetnico, je reprezentanca. Za širšo javnost so to seveda predvsem vrhunski atleti in atletinje. Ampak ker atletika ni le met kladiva, troskok ali tek na 100 metrov, je ekipna tekma najboljša primerjava kakovosti med klubi, univerzami, regijami in državami. Ta konec tedna gostijo štiri evropska mesta tekmovanje 46 državnih atletskih reprezentanc.

V Bergnu na jugozahodu Norveške tekmuje Slovenija s še 11 državami drugega evropskega kakovostnega razreda. Belorusijo, Belgijo, Finsko, Estonijo, Romunijo, Nizozemsko, Norveško, Madžarsko, Švico, Turčijo in Srbijo. Slovenska reprezentanca tekmuje s konkurenco tudi v doseganju visokega ekipnega duha.

Ekipni duh je na visoki ravni
Na prvem jutranjem sestanku 45-članske ekipe z vodstvom, trenerji in medicinskim osebjem ni bilo slišati glasnih vzklikov spodbujanja, ampak samo jasna navodila za pripravo in tekmo. Tudi za atlete in atletinje, ki so prišli na Norveško kot rezerve, če se kdo od nosilcev panoge poškoduje. Navodila in nasveti so pregnali dvome o lastni sposobnosti, dvignili samozavest in z upanjem na najboljše so atleti odšli na prizorišče dvodnevne tekme - stadion FANA. Na treningu sta bila od slovenskih atletov največ pozornosti deležna Primož Kozmus in Barbara Špiler. Olimpijec se je ob odsotnosti Vladimirja Keva prelevil v trenerja ta čas najbolj nadarjene slovenske atletinje. Za spodbudo je prvi poizkus 17-letne slovenske rekorderke pristal dlje od olimpijskega prvaka iz Pekinga. Tudi to je bil morda delček pri doseganju visokega ekipnega duha. Slovenska klubska atletika je nanj popolnoma pozabila. Na srečo te generacije atletov in atletinj reprezentančni ekipni duh še nikoli ni bil na tako visoki ravni.

Slovenska reprezentanca je v Bergen na evropsko ekipno atletsko prvenstvo prišla po tretje mesto, ki bi jo za drugo leto uvrstilo med elitno dvanajsterico evropskih reprezentanc. Papirnati izračuni temu ostro ugovarjajo. Letošnji najboljši izidi naših atletov in atletinj Slovenijo uvrščajo šele na osmo mesto.

Lepi spomini na Dublin 1997
Ne samo doseganje ekipnega duha, še kaj več bo potrebno v teh dveh dneh med fjordi za preboj med elito. Veliko tega, kar v športu dela zmagovalce na račun poražencev. Veliko tega, kar se je pred 12 leti zgodilo v Dublinu, ko je slovenska ženska vrsta za pol točke premagala Finsko in se uvrstila med 8 najboljših evropskih reprezentanc. Na Irskem sta bili dovolj dve zmagi - Alenke Bikar na 200 in Anje Valant v troskoku - in kopica drugih mest, med njimi tudi Brigite Bukovec, Britte Bilač, Renate Strašek in seveda obeh štafet.

V Bergnu bo v dveh dneh na sporedu 20 disciplin v moški in ženski konkurenci. Po novih pravilih, ki neverjetno spominjajo na igre brez meja in jim ne napovedujejo dolgega roka trajanja. Ne bodo pa vzrok za neuspeh kogar koli, od naših ali njihovih atletov.

Boris Ličof, radijska jutranja športna zgodba