Benčina je pred sejo dejal, da bo na dnevnem redu nekaj pomembnih točk, ki bodo vplivale na nadaljnji razvoj kraljice športov na stari celini, tudi spremenjen tekmovalni sistem, govorili pa bodo tudi o organizatorjih evropskih tekmovanj po letu 2020 in kakšno izmed tekem tudi dodelili posamezni nacionalni zvezi.

Benčina ni natančneje opredelil, kako naj bi tekmovanja v atletiki v prihodnje potekala, ker bodo o različnih možnostih člani vodstva EA-ja šele razpravljali, "gre pa za obravnavanje novega modela tekmovanja, ki bi povečal priljubljenost atletike".

V okviru rednih točk ni ruskega uživanja poživil in izključitve Rusije z atletskih tekmovanj, ker je to v pristojnosti Mednarodne atletske zveze.

Norvežan Svein Arne Hansen, ki je bil za petega predsednika Evropske atletske zveze izvoljen aprila 2015, in njegovi kolegi v IO-ju bodo obravnavali tudi predloge za drugačne načine vrednotenja najboljših dosežkov, tudi morebitnega črtanja svetovnih rekordov. Rekordi iz preteklosti so v nekaterih pogledih problematični zaradi odkrivanja številnih primerov uživanja poživil iz preteklosti, ki jih omogočajo nove tehnologije in shranjevanje vzorcev tudi za desetletne nazaj, kar omogoča ponovna testiranja.

"O predlogu, da je na področju rekordov nekaj treba storiti, smo govorili že na seji v Parizu, ter to, brez konkretne navedbe načina izvedbe, poslali na IAAF. Zdaj pa čakamo na odgovor. Ta tema ni med glavnimi na seji pri nas," je pojasnil Benčina.

Atletska zveza Slovenije je goste z vrha EA-ja v soboto zvečer povabila na ljubljanski grad, med gosti pa bo tudi nekdanji predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič, ki zdaj vodi Evropske olimpijske komiteje.