Veliko o njegovi izjemnosti, vztrajnosti in drznosti pove začetek njegove kariere. Star je bil devet let in zelo si je želel trenirati skok s palico. Pa ga je trener opozoril, da to ni najbolj smiselno, ker je še premajhen. Naročil mu je, naj gre domov in se vrne, ko bo star vsaj 12 let. Njegov 13-letni sosed pa je trenerja prepričeval, naj Sergeju dovoli vsaj poskusiti. In res je bila to njegova usoda.

Postavil 35 svetovnih rekordov
Prvi človek, ki je poletel prek šestih metrov, šestkratni zaporedni svetovni prvak in 35-kratni svetovni rekorder, se tako spominja: "Leta 1985 sem preskočil šest metrov. Na začetku kariere seveda nisem vedel, da mi bo kdaj uspelo preskočiti šest metrov, a nikoli nisem mislil, da je to nemogoče. Če mislite, da je nekaj maksimum, cilja nikoli ne boste dosegli."

Posvetiti uspehe
Takšne nasvete deli mladim športnikom po vsem svetu, podobno je bilo tudi na Bledu: "Psiholog mi je rekel, naj svoj uspeh vedno komu posvetim. Tudi vi ga lahko, na primer svojim staršem. To je lahko zelo dobra motivacija. Ne pa denar." Seveda si mladi športniki njegove besede razlagajo po svoje. In z veseljem izkoristijo možnost, da ga vprašajo tudi kaj nenavadnega, oziroma zanje popolnoma običajnega.

Mlada generacija ima težave z zdravjem
Na vprašanje, ali je kot tekmovalec veliko časa preživel na medmrežju oziroma računalniku, se je najprej zasmejal, nato pa povedal: "Dobro morate načrtovati svoj dan. Koliko časa porabite za šolo, koliko časa za trening. Soočamo se z velikim izzivom, mlada generacija ima resne težave z zdravjem. Preveč časa preživi pred televizijskimi zasloni in računalniki. Če hočete biti zdravi, morate biti telesno dejavni. To je osnova za uspešno življenje."

Letos kandidiral za predsednika Moka
Kolegu, ki ga je vprašal, zakaj je svetovni rekord vedno izboljševal le po centimeter, je kar malce vzvišeno odvrnil, naj preveri statistiko, saj je včasih rekord popravil tudi za štiri ali šest centimetrov. Njegova svetovna rekorda 614 in 615 cm sta daleč nad dosežki trenutnih tekmovalcev, a Bubka verjame, da ga bodo slej ali prej prekočili. Zato ne spi na lovorikah, ampak se loteva novih podvigov. Letos je kandidiral za predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja. To je bil eden večjih porazov v njegovi karieri. Še vedno verjame, da bo nekoč lahko predsednik Moka? "Življenje gre naprej, bomo videli."

Sin se je poškodoval pri padcu
Sicer je imel letos še precej večje skrbi, njegov mlajši sin se je hudo poškodoval pri padcu iz tretjega nadstropja. Na zabavi pri prijatelju je ostal zaklenjen v kopalnici, zato je skušal skozi okno priti v drugo sobo. Zgodila se je nesreča, o kateri njegov oče nerad govori. Omeni, da so vsi zadovoljni, da Sergej mlajši zelo dobro okreva.

Sinova znata ceniti šport
O svoji vlogi očeta razlaga: "Sem zelo demokratičen oče, zato sem jima pustil svobodno izbiro. Naj izbereta tisto, pri čemer uživata. Odraščala sta v športnem okolju, veliko smo potovali. Zame je najbolj pomembno, da imata šport rada. Izbrala sta tenis, tudi sam ga rad igram. Torej, bistveno je, da znata ceniti šport. Vse drugo prepuščam njima."

Skušal je nadzorovati strah
Mladim atletom pogosto govori tudi o strahu: "Seveda sem pomislil, da je šest metrov zelo visoko. Skušal sem nadzorovati strah, nisem gledal na letvico, ker je to dodaten pritisk. Osredotočil sem se na tehniko, skušal odmisliti strah. Še danes, ko pogledam na šest metrov, je težko verjeti, da mi je uspelo. Bilo me je strah, toda nisem dovolil, da bi me strah premagal."

Dobro pozna disciplino
Sergej Bubka se ne ozira na urnike in načrte drugih, ravna po svojem občutku, in tudi ko se zdi, da je njegov urnik tako zgoščen, da nima časa niti za SMS, se mirno 15 minut pogovarja s sinom ali pa zavije na bazen. Ima svoj prav in zagotovo ve, kaj je disciplina: "Že od 12. leta sem moral nadzorovati, kaj jem. Bil sem na strogi dieti, čeprav sem hotel jesti sladice, jih nisem smel. Moral sem biti vitek, da sem lahko poletel prek letvice."

Čas za delo in čas za zabavo
Za prihodnost atletike ni zaskrbljen, še vedno je prepričan, da je to prvi olimpijski šport. Ga pa nekoliko skrbi za mlade atlete: "Malo sem zaskrbljen, ko slišim zabavno, zabavno, zabavno. Rad bi, da razumejo, naj uživajo in seveda moraš uživati. Ampak moraš vedeti, kdaj je čas za uživanje in kdaj je čas za delo ali za domačo nalogo. Te stvari štejejo pri rezultatu."

V športu je lahko le en zmagovalec
Prejšnji teden je bil prvič v Sloveniji. Obisk Bleda je začel z jutranjim tekom okoli jezera: "Tečem, smučam, kolesarim, plavam, hodim na fitnes. To je zame zelo pomembno, če tega ne bi počel, sploh ne bi preživel ob tako kaotičnem življenju." Ve, da je v Sloveniji veliko športnih navdušencev in dobrih športnikov, izpostavil je olimpijskega prvaka iz Pekinga Primoža Kozmusa. Spomni pa se tudi nogometne tekme Slovenija - Ukrajina, ki je slovenskim nogometašem prinesla pot na evropsko prvenstvo: "To je šport, lahko zmagaš ali izgubiš, zmagovalec je lahko le eden. Moraš biti boljši. Vse spoštujem. Moč športa je, da si, ne glede na to, kdo na koncu zmaga in kdo izgubi, tekmeca podata roki."