Sergej Bubka je atlet, ki je postavil največ svetovnih rekordov (35). Foto: EPA
Sergej Bubka je atlet, ki je postavil največ svetovnih rekordov (35). Foto: EPA

Rubrika Športni SOS se še zadnjič dotika vprašanj, ki se dotikajo pred dnevi končanega svetovnega prvenstva v atletiki - tokrat so pod lupo svetovni rekordi.

Še vedno ste vabljeni, da pošiljate svoja vprašanja iz športa, športne zgodovine in statistike. Ker je pred vrati teniški turnir v New Yorku in evropsko prvenstvo v košarki, so zaželena predvsem vprašanja iz omenjenih športov. Sprašujete lahko seveda tudi o drugih športih. Vabljeni k sodelovanju!


162. Letos na svetovnem prvenstvu v atletiki ni padel niti en svetovni rekord. Zdi se mi, da je zadnja leta svetovnih rekordov vse manj, kar je po svoje razumljivo. Kakšen je trend?
Martin

V olimpijskem sporedu je trenutno 47 atletskih disciplin, 24 v moški in 23 v ženski konkurenci (hoja na 50 kilometrov je med temi disciplinami edina, v kateri tekmujejo le moški). Mednarodna atletska zveza je v teh disciplinah od leta 1900 naprej priznala natančno 1.583 svetovnih rekordov.

Glede na to, da letos še ni padel niti en svetovni rekord, se lahko nagibamo k tezi, da je obdobje množičnih svetovnih rekordov v atletiki že zdavnaj za nami. Če do konca leta v olimpijskih disciplinah ne bo podrt noben svetovni rekord, se bo to zgodilo šele prvič po letu 1918!

Največ svetovnih rekordov je bilo sicer doseženih leta 1968, ko so atleti zgodovino pisali kar 50-krat (32-krat moški in 18-krat ženske). Vabljeni k ogledu spodnjih grafov, kjer je trend natančneje razložen.






Graf prikazuje skupno število svetovnih rekordov v 47 olimpijskih disciplinah. Rekordi so prikazani za obdobje olimpijade in ne posameznega leta. Največ svetovnih rekordov je tako padlo med letoma 1953 in 1956 (na grafu prikazano nad številko 1956). V tem obdobju je padlo kar 114 svetovnih rekordov. Če bi nad vrhovi posameznih stolpcev potegnili črto, bi dobili približno obliko gaussove krivulje. Zevajoči luknji (1916-1920 in 1940-1948) sta posledici obeh svetovnih vojn. Vrhunec postavljanja svetovnih rekordov (1956-1984) lahko razložimo na več načinov (pojavi se več disciplin, sploh v ženski konkurenci; večja je tudi sama konkurenca; napredek v opremi ...). Padec v zadnjih olimpijadah nakazuje, da se človek počasi bliža svojim zgornjim mejam. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Drugi graf kaže, kako so olimpijske igre dejansko pomembne pri postavljanju svetovnih rekordov. Vseh 1.538 svetovnih rekordov je razdeljenih glede na čas znotraj olimpijade. Ta je definirana kot čas med dvema olimpijskima igrama. Prvo leto olimpijade (torej leto po koncu zadnjih olimpijskih iger) je bilo v 47 olimpijskih atletskih disciplinah doseženih 318 svetovnih rekordov, vsota pa je podobna tudi za naslednji leti. Število svetovnih rekordov pa je skoraj podvojeno v zadnjem letu olimpijade (ko so na sporedu olimpijske igre). To kaže na to, da večina atletov svojo formo res podreja temu dogodku in je zato takrat največ svetovnih rekordov. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Največ svetovnih rekordov je bilo postavljenih v skoku ob palici (126). Palica je postregla tudi z največ svetovnimi rekordi v moški konkurenci (71). Foto: EPA
Čeprav je svetovni rekord v ženskem skoku v višino nespremenjen že od leta 1987, je to disciplina, v kateri je padlo največ svetovnih rekordov med ženskimi disciplinami (56). Foto: EPA
Najmanj moških svetovnih rekordov je bilo doseženih v štafeti 4 x 400 metrov - 15. Trenutni rekord v tej disciplini je bil postavljen v Stuttgartu 1993, ko je štafeta ZDA tekla 2:54,29. Foto: EPA
Ženski troskok je ena najmlajših atletskih disciplin, na olimpijskih igrah se je pojavil šele leta 1996. Mednarodna atletska zveza tako uradno priznava le pet svetovnih rekordov, aktualnega je leta 1995 postavila Inesa Kravec, ki je v Göteborgu leta 1995 pristala pri 15,50 metra.