Rubrika Športni SOS se tokrat dotika zgornje meje v teku na 42 kilometrov in 195 metrov. To razdaljo je pred dvema letoma najhitreje premagal Patrick Makau, ki je v Berlinu tekel 2 uri, 3 minute in 38 sekund.

156. Ali bo človek kdaj odtekel maraton v manj kot dveh urah?
Špela Novak

Zgodovinsko ozadje maratona je dobro znano: ko so Grki leta 490 pr. Kr. porazili Perzijce, je vojak Filipid tekel v Atene, kjer je poročal o zmagi. Po poti, ki naj bi bila dolga približno 42 kilometrov, naj bi se zgrudil in umrl.

Maratonski tek je nastal ob koncu 19. stoletja in je služil kot povezovalni člen prvih olimpijskih iger v Atenah 1896 s starim antičnim izročilom. Zmagovalec prvega uradnega maratona je bil Kharilos Vasilakos, ki je dobil grške kvalifikacije za olimpijske igre. Njegov čas je bil tri ure in 18 minut. Vasilakos je na olimpijskih igrah nato osvojil srebro, v zgodovino pa se je zapisal Spiridon Louis (2:58:50).

Dolžina proge je bila takrat 40 kilometrov, proga je bila standardizirana šele leta 1921, od takrat je dolžina najdaljše olimpijske atletske discipline 42 kilometrov in 195 metrov. Štiri leta pozneje je bila podrta meja dveh ur in pol (Albert Michelsen, ZDA, 2:29:01), meja 2:20 je bila zrušena leta 1953 (Jim Peters, Velika Britanija, 2:18:40), meja 2:10 leta 1967 (Derek Clayton, Avstralija, 2:09:33), trenutni najhitrejši čas pa je leta 2011 dosegel Kenijec Makau (2:03:38).

Rekordni časi se v zadnjih letih spreminjajo zelo počasi, kar nakazuje, da je človek blizu svojega optimuma. Ampak ali je ta v teoriji boljši od dveh ur? S tem vprašanjem so se ukvarjali številni znanstveniki. Raziskovalec John Brenkus, ki je lani za MMC razmišljal, da je človek zmožen 100 metrov preteči hitreje od devetih sekund, je napisal knjigo Perfection point, v kateri se ukvarja z zgornjo (potencialno) mejo človeških sposobnosti.

Avtorja tako ne zanima, kdaj natančno in kdo natančno naj bi postavil "večni svetovni rekord", ampak kakšna naj bi bila zgornja meja človeka (kot ga poznamo danes). Da bi se človek res približal zgornji meji, bi se moralo poklopiti več dejavnikov: od ustrezne proge, vremenskih pogojev, idealne telesne zgradbe do motivacije. Brenkus se naslanja na raziskave Michaela J. Joynerja (njegov novejši prispevek), ki s svojim modelom predvideva teoretično zgornjo mejo 1:57:58.

Obstaja tudi precej skeptičnih raziskovalcev, ki se opirajo na rekordne čase v tekih na 10 in 21 kilometrov (razvoj najhitrejših časov v maratonu je v korelaciji z razvojem rekordov na obeh krajših razdaljah). Strokovnjaki predvidevajo, da bi moral biti atlet, ki bi zrušil mejo dveh ur, zmožen preteči mali maraton v času 56 minut. Trenutni svetovni rekord v tej disciplini pa je trenutno zelo daleč od te norme (58 minut in 23 sekund). Vabljeni tudi k branju analize Rossa Tuckerja.

Na dnu novice preverite še graf razvoja postavljanja svetovnih rekordov, ki predvideva, da bi meja dveh ur "morala" pasti okrog leta 2040.

157. Ali pri skoku v višino nadmorska višina stadiona vpliva na postavitev svetovnega rekorda?
Blaž Šircelj

Svetovni rekord v skoku v višino je bil dosežen in izenačen 40-krat, kar 21 rekordov je bilo doseženih na nadmorski višini, manjši od 100 metrov, zato ne moremo govoriti o tem, da večja nadmorska višina pomaga pri podiranju rekordov. Le v treh krajih nad 400 metri so bili doseženi rekordi: München (519 m), Sofija (580 m) in Salamanca (802 m), kjer je Javier Sotomayor 27. julija 1993 postavil še danes veljavni rekord 245 centimetrov.