Foto:
Foto:
Marija Šestak
29-letna Šestakova je imela v karieri že toliko preglavic s poškodbami, da je težave s hrbtom to zimo niso iztirile in gre na prvenstvo v Torino po medaljo. Foto: MMC RTV SLO

V nekem trenutku sem pomislila, da bi se celo odpovedala dvoranski sezoni, a na koncu se je poškodba le umirila.

Na začetku sezone sem izgubila kar preveč kilogramov in mi Matija še vedno "teži", da moram več jesti.

Mož Matija ima ogromno zaslug za njene uspehe. Ne le, da je njen trener, je tudi odličen motivator in ji pomaga, kadar obupuje. Foto: MMC RTV SLO
V Torino po medaljo in finale

Šestakova je z izidom 14,52 metra četrta atletinja sezone na svetu, tretja Evropejka. Ker Oksane Udmurtove ni med prijavljenimi, bo na prvenstvu v Torinu (6.-8. marec) druga favoritinja troskoka.

Poleg Šestakove bodo v Torinu tekmovali še Snežana Rodič, Nina Kolarič, Sonja Roman, Cene Šubic, Matic Osovnikar in Miran Vodovnik. Odhod v Torino bo po današnji novinarski konferenci.

Njen trener Matija Šestak se sicer boji, da težave z zaletom še niso povsem odpravljene, a sama je prepričana, da je dobro pripravljena, čeprav nikakor ne tako kot lani, ko je lahko preskočila 15 metrov, najprej v dvorani, potem pa še na vrhuncu sezone, ko je v izjemno kakovostnem finalu olimpijskih iger s 15,03 metra osvojila šesto mesto.

Na zadnjem dvoranskem mitingu pred evropskim dvoranskim prvenstvom ste bili sedmi. Imeli ste težave z zaletom. Ste medtem to odpravili?
Takrat je šlo vse narobe. Se zgodi, pride tudi takšna tekma. Bolje, kot da bi se to zgodilo na evropskem prvenstu. Bila sem jezna. Očitno sem preizkušala, koliko lahko najslabše skočim. Počutje ni bilo najboljše, morda je bila kriva tudi stara dvorana, v kateri se nisem znašla. Posledično sem slabše tekla. Ampak zdaj je že vse v redu.

Ste se že navadili na nov model šprinteric?
Sem, a še vedno pogrešam starejši model. Ravno navadila sem se nanje, pa so začeli izdelovati nove, ki imajo drugačen nagib. Starejše so imele več katapulta, kot pravimo atleti.

Svoj najboljši izid ste postavili že na uvodni tekmi sezone, ko ste bili v Lievinu s 14,52 metra drugi in zaostali le za svetovno dvoransko prvakinjo Kubanko Yargelis Savigne. Takrat ste skakali z dveh korakov krajšega zaleta kot običajno. Očitno torej to ne igra posebne vloge ...
Mislim, da ni tako odločilno, ali izberem zalet, ki je dolg 16 ali 18 korakov. Po navadi na prvih tekmah izberem krajšega, ker na začetku sezone še nisem tako navajena in lahko s krajšega skočim boljše. Postopoma nato do velike tekme podaljšam zalet na 18 korakov.

Vaš izid sezone je še vedno pol metra slabši od osebnega rekorda. Menite, da ste v Torinu sposobni preskočiti 15 metrov?
Ne, nisem. Lani mi je trening stoodstotno uspel, letos pa imam veliko težav s hrbtom, z discus hernio. Skoraj sem morala na operacijo. Trening sem bila prisiljena prilagoditi. Za 15 metrov mora biti vse stoodstotno! V nekem trenutku sem pomislila, da bi se celo odpovedala dvoranski sezoni, a na koncu se je poškodba le umirila.

Boste šli na pot do Torina vseeno z avtobusom?
Ne, kupila sem si letalsko vozovnico. Ne morem v avtobusu sedeti deset ur. Ne gre za razvajenost, enostavno to ne bi bilo dobro za zadnjo poškodba. Se bom pa vsekakor vrnila z avtobusom.

Kljub vsem težavam pa imate med prijavljenimi atletinjami drugi izid pred evropskim dvoranskim prvenstvom. Kakšne so možnosti v Torinu?
Mislim, da sem pripravljena za medaljo. Treba bo skočiti 14,50 ali 14,60. Glede na vse težave s poškodbo - vsake tri tedne me je zagrabilo in sem bila en teden "out", sem že kar na visokem nivoju.

Bi si upali, tako kot na primer Primož Kozmus pred olimpijskimi igrami, napovedati, da vas zanima le medalja?
Razočarana bom, če ne bom medalje. Nikoli se nisem bala povedati, da imam visoke cilje. Je pa tekma posebna zgodba, mogoča so presenečenja. Seveda, razmišljam o medalji, to je realno dosegljivo, če se bom seveda dobro počutila.

Najboljši izid sezone ima Anastazija Taranova-Potapova. Kdo bodo poleg nje še vaše največje tekmice?
Rusinje so vedno med glavnimi favoritinjami, vsaj v troskoku. Za Oksano Odmurtovo sicer nisem prepričana, če bo prišla. Ja, Rusinje so glavne, pa Slovakinja, pričakujem pa še kakšno presenečenje.

Na evropskem prvenstvu bo v troskoku tekmovala tudi Snežana Rodič. Kako vpliva, da imate ob sebi kolegico iz reprezentance?
Na tekmi sva sicer vsaka v svojem filmu in se ne meniva za druge stvari, sicer pa je njena družba zelo dobrodošla. Zlasti na mitingih, ko trenerjev ni zraven, je prijetno, da s kom popiješ kavo. S Snežano sva tudi v zasebnem življenju prijateljici.

Konec novembra ste bili v Južni Afriki. Takrat ste izjavili, da za nagrado po uspešnem treningu spijete mangov sok in si privoščite sirovo torto. Morate sicer precej paziti na prehrano?
Precej pazim, kaj jem, ampak imam srečo, da nimam težav s kilogrami in si lahko privoščim kakšno sladico. Na začetku sezone sem izgubila kar preveč kilogramov in mi Matija še vedno "teži", da moram več jesti.

Se boste na vrhunec sezone, poletno svetovno prvenstvo, tudi pripravljali tam?
Po Torinu si bom vzela deset dni počitka, čaka me tudi fizioterapija, nato pa res spet v Afriko za en mesec. Tam treniram še enkrat več in sem pol manj utrujena. Res se dobro počutim.

T. O.

V nekem trenutku sem pomislila, da bi se celo odpovedala dvoranski sezoni, a na koncu se je poškodba le umirila.

Na začetku sezone sem izgubila kar preveč kilogramov in mi Matija še vedno "teži", da moram več jesti.

V Torino po medaljo in finale