Njegova glavna disciplina je tek na 400 m ovire, za olimpijske igre v Londonu pa ima izpolnjeni normi B za teka na 400 in 400 m ovire.

Štiriindvajsetletni Brent LaRue je poročen z nekdanjo slovensko teniško igralko Ano Jerman in od leta 2010 živi v Sloveniji. Prihaja iz mesteca Kernersville v Severni Karolini; 13. julija lani je dobil slovensko državljanstvo. Ameriška atletska zveza je nato že 6. avgusta lani uradno obvestila Atletsko zvezo Slovenije, da lahko sproži vse ustrezne postopke na Mednarodni atletski zvezi (Iaaf) za njegov nastop za Slovenjo.

Peter Kukovica, predsednik AZS-ja, je na novinarski konferenci povedal, da je Iaaf 13. marca odločil, da LaRue lahko nastopa za Slovenijo. Lani je sicer sporočil, da lahko za novo domovino začne nastopati šele 13. julija 2013. "LaRue bo lahko nastopil tako na evropskem prvenstvu v Helsinkih kot tudi na olimpijskih igrah v Londonu. Zato bo zveza z njim podpisala tudi pogodbo, kot jo imajo drugi vrhunski slovenski atleti," je pojasnil Kukovica.

Srečen dan za ameriškega atleta
"Zelo, zelo sem srečen," je v slovenskem jeziku najprej dejal LaRue, nato pa nadaljeval v angleškem: "Lani sem zelo napredoval in izpolnil tudi normi za OI v Londonu. Potem sem bil zelo potrt, saj so mi sprva napovedali, da bom lahko na velikih tekmah tekmoval šele sredi prihodnjega leta. Ko sem pred petimi minutami izvedel, da bom lahko tekmoval na evropskem prvenstvu in olimpijskih igrah, sem bil presrečen. Že lani bi posegal med prvih pet na mitingih diamantne lige in mislim, da bom lahko tekmoval tudi na tej najvišji seriji mitingov."

Lani je izboljšal osebna rekorda; na 400 metrov je tekel 45,75 sekunde, stadionski krog z ovirami pa je pretekel v 49 sekundah in 77 stotinkah. Slovenski rekord na 400 m ovire, glavni disciplini LaRueja, je 49,11 sekunde, že leta 1980 (3. junija v Mariboru) ga je postavil Rok Kopitar, ki je istega leta v Moskvi osvojil peto mesto na olimpijskih igrah.

"Sprva sva načrtovala priprave za nastope na velikih mitingih in sva izpustila tudi zimsko sezono. Težko se mu je bilo motivirati za vadbo, ker ni dobil zelene luči Iaafa. Zdaj bova morala spremeniti načrte. O tem, kako bova to storila, se bova še dogovorila. Vaditi je začel, vendar manj intenzivno, januarja, vendar pa bo prave treninge začel prihodnji teden. Osnovna pripravljenost pa je zelo dobra. Najin cilj je, da že v tej sezoni pride med prvih 30 tekmovalcev na nizkih ovirah na svetu ter da doseže slovenski rekord," je dejal njegov trener Albert Šoba.

Že "poziral" v slovenskem dresu
Boris Mikuž, direktor AZS-ja, je povedal, da bodo zdaj predlagali Olimpijskemu komiteju Slovenije, da LaRueja uvrstijo v slovensko olimpijsko reprezentanco, saj so odpravljene vse formalne ovire, ki so do zdaj preprečevale ta korak. LaRue, ki vsak dan obiskuje tečaj slovenskega jezika, je na novinarski konferenci že oblekel majico slovenske atletske reprezentance.

"Običajno je treba za nastop za drugo reprezentanco čakati dve leti. Treba je bilo dokazati izjemne okoliščine, dejstvo, da pri prestopu ne gre za posel, in pridobiti tudi vse dokumente. Žal oktobra lani Iaaf še ni odločil tako, ob pomoči Hana Joerga Wirtza, predsednika Evropske atletske zveze (EAA), pa je bilo drugače. Mojemu telefonskemu klicu je prisluhnil tudi Lamine Diack, predsednik Iaafa. V primeru LaRueja je od pridobitve državljanstva do potrditve Iaafa tako minilo manj kot dve leti," je povedal Janez Aljančič, ki je bil več kot desetletje član sveta EAA-ja.

Kukovica je dodal, da je pomagal tudi lanski obisk slovenske delegacije, v kateri je bil tudi Primož Kozmus, v Londonu, kjer jo je konec oktobra lani sprejel tudi Sebastian Coe, prvi mož organizacijskega komiteja iger v Londonu in podpredsednik Iaafa.