Razlog je bil tudi nepotizem pod prejšnjim vodenjem Lamineja Diacka. Pri Wadi ne skrivajo, da je glavni krivec za nastali položaj prejšnji predsednik Diack, ki je omogočil zaroto in nepotizem znotraj zveze. Vodilnim na IAAF-u Wada očita, da so za početje vedeli, a nihče ni ukrepal. "Vodilnim nepotizem na zvezi zanesljivo ni ostal skrit," so zapisali pri Wadi.

Pound: Coe naj bi naredil red
S tem je Wada na novinarski konferenci pred več kot 100 poročevalci posredno obtožila tudi zdajšnjega predsednika Mednarodne atletske zveze Sebastiana Coeja. Britanec je bil med letoma 2007 in 2015 podpredsednik IAAF-a. Vseeno ga je podprl glavni preiskovalec razmer v Wadi Richard Pound: "Po mojem mnenju bi ukrepal, če bi vedel za vso to korupcijo." Pound dodaja, da je nastali škandal tudi priložnost, da se v športu naredi red: "In za to si ne morem zamisliti nikogar boljšega, kot je lord Coe."

Diack IAAF vodil popolnoma samovoljno
Wada je ocenila, da se je na IAAF-u zgodilo "popolno sesutje sistema vodenja, posledično pa pomanjkanje vsake odgovornosti". Ob tem je na IAAF-u zmanjkalo tudi politične moči, da bi rusko zvezo soočili s popolno sliko in razsežnostjo uporabe prepovedanih poživil. IAAF se prav tako ni odzval na korupcijo. Pri Wadi menijo, da je popolno pomanjkanje nadzora in delitve oblasti privedlo do tega, da je Diack lahko IAAF vodil popolnoma samovoljno. To mu je omogočilo tudi, da je neposredno vplival na kadrovsko zasedbo protidopinških služb. Pri tem so bile podpisane pogodbe s številnimi posamezniki, ki so imeli drugačne osebne interese od interesov IAAF-a.

Vpliv Diacka je z leti postal tako velik, da je brez odpora na IAAF pripeljal dva člana družine in svojega odvetnika. "Na ta način je Diack znotraj IAAF-a ustvaril zaprt krog ljudi, ki je kot nekakšna nezakonita vlada deloval v strukturah IAAF-a," med drugim piše v 89 strani dolgem poročilu.

Tokio plačal sponzorstvo in dobil igre 2020
Pri Wadi sumijo, da so vidni člani IAAF-a imeli tudi neposredno korist od izbora prirediteljev svetovnih prvenstev, še več, korupcija je vplivala tudi na olimpijske igre. Iz pisnih dokumentov je razvidno, da je Turčija izgubila podporo IAAF-a pri kandidaturi za olimpijske igre 2020. Turški prireditelji kandidature namreč niso podprli s štirimi ali petimi milijoni dolarjev v obliki sponzorstva za IAAF ali Diamantno ligo. Tokio je igre na koncu dobil in je sponzorstvo plačal.

Ključen je bil dokumentarec ARD-ja decembra 2014
Prvi velik korak pri razkrivanju razmer znotraj IAAF-a so naredili pri nemški televiziji ARD decembra 2014 z objavo dokumentarca o sistematičnem dopingu v Rusiji. Francoski pravosodni organi, ki so Diacka novembra lani obtožili prikrivanja dopinga po plačilu denarja, sam pa naj bi za molk prejel kar milijon evrov, so naredili nov pomemben korak pri razpletanju klobčiča. Plačilo je omogočilo predvsem ruskim atletom, ki so, čeprav so padli na dopinških testih, še naprej lahko nastopali na tekmah, tudi na zadnjih olimpijskih igrah 2012 v Londonu in nato leto dni pozneje na svetovnem prvenstvu v domači Moskvi.

Pound je nato 9. novembra lani ob pomoči Richarda McLarna in Günterja Youngerja predstavil tudi uradno poročilo, v katerem so razkrili sistematični doping v ruski atletski zvezi. IAAF je takrat kot odgovor na poročilo suspendiral rusko zvezo.

"Tudi če člani vodstva IAAF-a o posameznih primerih niso vedeli nič, vseeno mislim, da gre tudi pri njih za politično odgovornost. Zakaj so dopustili, da je Diack lahko odločal in ukrepal, kot si je zaželel sam?" pa je bil odziv predsednika nemške atletske zveze Clemensa Prokopa, ki je danes na Bavarskem že napovedal zahtevo po izrednem kongresu IAAF-a. Ena izmed zahtev je tudi ustanovitev povsem neodvisnih protidopinških služb, ki ne bodo več vezane na mednarodne športne panožne zveze.

Primer se bo očitno tudi nadaljeval burno. Že danes je Interpol v Franciji izdal tiralico za sinom Lamineja Diacka Papo Massato Diackom, ki mu očitajo korupcijo, podkupovanje in pranje denarja.