V Carigradu bo od 9. do 11. marca potekalo 14. svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki. Poleg 29-letne Rodičeve bodo od slovenskih atletov nastopili še Marija Šestak (prav tako v troskoku), Marina Tomič (60 m ovire) in Vid Jakob Tršan (800 metrov). Slovenija je na dozdajšnjih prvenstvih osvojila dve srebrni in dve bronasti medalji. Pri tem bo verjetno tudi ostalo, ima pa Snežana Rodič vsekakor možnosti, da nastopi v finalu. Lani je odlično tekmovala na evropskem dvoranskem prvenstvu v Parizu in osvojila četrto mesto, potem pa je morala zaradi bolezni izpustiti svetovno prvenstvo v Daeguju.

Na tekmi v Celju ste preskočili 14 metrov, vendar s svojimi skoki niste bili najbolj zadovoljni. Kaj je bilo narobe?
Vhod na desko je bil slab, položaj telesa ni bil pravilen, zato hitrost pade in je tretji skok krajši. Nekaj zadnjih treningov sem delala na tem.

Koliko bo v Carigradu treba skočiti za finale?
Z Marijo (Šestak) sva se pogovarjali, da nas bo skakalo 33, tako da bo prav v troskoku največja konkurenca. Verjetno bosta dve kvalifikacijski skupini, prva bo začela ob 9. uri, druga ob 10.30. Prednost bodo imele tiste v drugi skupini, ker bodo vedele za rezultate, pa še ne bo jim treba tako zgodaj vstati. Menim, da bo rezultat 14,10 dovolj za finale. Želim si skočiti osebni rekord in nastopiti v sobotnem finalu.

Če boste v petek skakali v prvi skupini, imate z zgodnjim vstajanjem izkušnje že iz Pariza, kajne?
Tako je, tudi tam sem morala biti pred 6. uro pokonci, tako da sem že kar navajena.

Zadnji trenutek se je tudi Marija Šestak odločila, da bo tekmovala.
Super, da gre zraven, dobro se razumeva in se tudi v prostem času druživa.

V Parizu ste lani zablesteli s 4. mestom na evropskem dvoranskem prvenstvu, vendar nato zaradi bolezni niste mogli tekmovati na svetovnem prvenstvu. Ste zdaj že lačni velikih tekmovanj?
Seveda, zelo rada bi spet dobila tisti občutek nastopa na veliki tekmi. Na lanskem dvoranskem EP-ju sem bila zelo vesela 4. mesta, skočila sem tudi osebni rekord, čeprav sem dvomila, ali bi zaradi bolezni sploh šla v Pariz. Tudi pred svetovnim prvenstvom v Koreji sem bila dobro pripravljena, nato pa so se pojavile komplikacije z zdravjem.

Se je bilo težko odločiti, ali bi letošnjo zimsko sezono tekmovali ali pa raje vse sile usmerili v poletje in k nastopu v Londonu?
Priprave so bile povsem usmerjene k olimpijskim igram in dolgo nisem vedela, ali bom v dvorani tekmovala ali ne. Toda ko sem prišla na Reko in skočila čez 14 metrov, sem si rekla: poskusimo, zimska sezona je tako in tako zelo kratka. Do zdaj sem imela le tri tekme. Zadovoljna sem, tega sicer nisem imela v načrtu in niti moj trener ni bil za.

Letos ima najboljši rezultat Kazahstanka Olga Ripakova, 14,84 metra. Kdo bi se še lahko v Carigradu vmešal v boj za zlato?
Mislim, da bo Olga Ripakova zmagala prepričljivo, ker se Kubanka Yargeris Savigne vrača po poškodbi, in menim, da ni zmožna skočiti okoli 15 metrov, medtem ko je Ripakova v zelo dobri formi.

Menite, da bomo videli skok prek meje 15 metrov?
Mislim, da le ona lahko preskoči 15 metrov, a pustimo se presenetiti.

Decembra ste bili na pripravah na Kanarskih otokih, sicer pa se vsak dan z avtomobilom vozite iz Kopra. Je to zelo naporno?
Včasih je malo zoprno in se ti zjutraj ne ljubi peljati do Ljubljane, ampak to je služba. Navadila sem se že, da oddam petletno hčerko Laro v vrtec in se odpeljem v Ljubljano.

Jeseni ste se začudili, ker vam Atletska zveza Slovenije po pogodbi ni izplačala dveh obrokov, ker niste nastopili na svetovnem in državnem prvenstvu. Morali ste tudi sami plačati priprave na Kanarskih otokih. Ste ta zaplet rešili?
Zveza mi je nakazala en obrok od lani.

Vaš mož Aleksandar igra nogomet v Tiandžinu na Kitajskem. Koliko časa bo še tam in kdaj ga boste spet obiskali?
Še eno sezono bo igral na Kitajskem, kar pomeni do letošnjega novembra, potem pa se vrne. Obiskala ga bom spet na začetku aprila.