Oscarju Pistoriusu se velika želja ne bo uresničila. Foto: EPA
Oscarju Pistoriusu se velika želja ne bo uresničila. Foto: EPA
Pistorius ne sme v Peking

Iaaf je odločitev sprejel na podlagi študije nemškega profesorja Gerta Petra Brügemana, ki je ugotovil, da ima južnoafriški atlet s karbonskimi protezami prednost pred neinvalidnimi športniki. Bruggeman je v študiji Pistoriusa primerjal s petimi neinvalidnimi atleti podobnih sposobnosti in ugotovil, da s protezami porabi okoli 25 odstotkov manj energije.

"Smo zelo razočarani. Bruggemanovo študijo smo poslali raznim strokovnjakom v ZDA in po prvih odzivih sodeč vanjo ni bilo vključeno zadostno število spremenljivk. Menimo, da se mora opraviti še večje število preizkusov."

Izkoristi sposobnosti, ki jih imaš
Pistorius se je rodil brez kosti v spodnjem delu nog, zato so mu morali pri 11 mesecih amputirati del nog. "Blade Runner" ali "tekač na rezilih" se je s tekom resneje začel ukvarjati pred petimi leti. Že devet mesecev pozneje je postal paraolimpijski prvak na 200 metrov. V svoji invalidski kategoriji je svetovni prvak na 100 (10,91), 200 (21,58) in 400 (46,56) metrov. Njegov športni moto je: "Nisi hendikepiran zaradi pomanjkljivosti, ki jih imaš, ampak si sposoben zaradi lastnosti, ki jih imaš."

Okusil tudi Zlato ligo
13. julija 2007 je na mitingu Zlate lige v Rimu tekel na B-teku na 400 m in s časom 46,90 zasedel 2. mesto. Dva dni pozneje je nastopil še na A-teku v Sheffieldu, kjer je po odstopu Američana Jeremyja Warinerja končal na 7. mestu (47,65). Zmagal je Američan Angelo Taylor (45,25).

Desno si oglejte Pistoriusov tek na mitingu v Rimu, ko je po izjemnem šprintu končal na 2. mestu.

Primerjava Pistoriusovih časov s prvaki iz Aten:
400 m:
44,00 zlato (Wariner)
46,56 Pistorius

200 m:
19,79 zlato (Crawford)
21,58 Pistorius

100 m:
9,85 (Gatlin)
10,91 Pistorius

R. K./A. V.

Pistorius ne sme v Peking