Lewis v skoku v daljino ni poznal poraza vse od leta 1981. Na 65 tekmovanjih zapored je ugnal vse tekmece, velikokrat tudi za pol metra. Osvojil je zlato medaljo na svetovnem prvenstvu v Helsinkih leta 1983 in tudi štiri leta zatem v Rimu. Na olimpijskih igrah je bil razred zase v Los Angelesu leta 1984 in nato še v Seulu leta 1988.

Tik pred igrami ga je Lewis ugnal za en centimeter
"Carla sem skušal premagati vse od leta 1983. Na začetku me je premagoval za več kot pol metra. Na zadnji tekmi pred odhodom v Tokiu me je ugnal šele v zadnji seriji za en centimeter. Zavedal sem se, da sem v sijajni formi. Svetovno prvenstvo v Tokiu je prišlo v idealnem trenutku," je povedal Powell, ki je bil takrat star 26 let.

Lewis je bil tudi najboljši šprinter osemdesetih let. Trikrat zapored je postal svetovni prvak v teku na 100 metrov. V Seulu leta 1988 mu je olimpijsko zlato pripadlo, potem ko je bil Ben Johnson diskvalificiran v največjem atletskem dopinškem škandalu.

"Nekaj dni pred finalom skoka v daljino sem v hotelu spremljal finale teka na 100 metrov, ko je Carl postavil svetovni rekord 9,86. Hitrost je ključna za dolge skoke v daljino. Jasno mi je bilo, da bo za zlato medaljo treba skočiti blizu svetovnega rekorda. Že v kvalifikacijah sem opazil, da je zaletišče zares hitro. Odtekel sem tudi en krog na stadionu in res bi se najraje kar prijavil za tek na 100 metrov," se je pošalil Powell.

Powell po štirih serijah zaostajal za 37 cm
Po štirih serijah Powllu ni prav nič kazalo na zlato medaljo. Lewis je imel tri veljavne skoke (8,68, 8,83 in 8,91 metra). Powell je v drugi seriji pristal pri 8,54 metra. Zaostajal je torej za 37 cm.

"Carl je vedno najbolje skočil v prvi ali drugi seriji. Pristal je pri 8,68 metra in nisem bil presenečen. Pričakoval sem še kakšen cm več. V prvi seriji sem bil preveč nervozen in skočil sem le 7,85 metra. V drugi seriji mi sploh ni šlo po načrtih, a so mi izmerili kar 8,54 metra. Takrat mi je bilo jasno, da lahko grem še precej dlje. Mislil sem, da imam še pol metra zaloge," je razlagal Powell.

Bila sta sovražnika na tekmovališču
Tudi 30 let zatem se Powell še zelo podrobno spominja tistega petka, ki je spremenil njegovo življenje. "Ko sem videl skok Lewisa 8,91 metra pri premočnem vetru 2,9 metra na sekundo, mi je bilo jasno, da me reši le še svetovni rekord. Carl je pritekel mimo mene in že slavil. Bil sem res besen. Bila sva sovražnika na tekmovališču. S to potezo me je le še podžgal. Vse skupaj je bilo že na osebni ravni."

Pred peto serijo adrenalin brizgal iz Powlla
V peti seriji je Powell letel po zaletišču. Uspel mu je odličen odriv in poletel je proti devetim metrom. Na stadionu je takoj završalo in vsi so čakali na objavo na velikem semaforju. Za pet cm je izboljšal svetovni rekord Boba Beamona iz olimpijskih iger v Ciudad de Mexicu leta 1968.

"Pred peto serijo je adrenalin kar brizgal iz mene. Ko sem pristal, sem imel odličen občutek. Vedel sem, da je veter le 0,3 metra v sekundi. Bilo je zelo blizu devetih metrov. Ko se je na semaforju prikazalo 8,95, sem bil evforičen. Tekel sem naokoli brezglavo, a mi je trener takoj rekel, da ima Lewis še dva poskusa."

Objel sodnika, ki je izmeril svetovni rekord
Lewis je v peti seriji skočil 8,87 m, nato pa je v zadnji seriji zmogel še 8,84 metra. Njegovih pet veljavnih skokov je bilo izjemnih, a vseeno je bilo premalo za zlato.

"Ko so objavili Lewisov zadnji skok, sem padel po tleh. Stekel sem do sodnika, ki je izmeril svetovni rekord in ga objel. Nekoga sem moral objeti na ta veliki trenutek. Lewis mi je prvi čestital za zmago. Zavedal sem, da je bil to zgodovinski obračun za zlato medaljo. Ta skok je spremenil moje življenje. Do tega dneva sem imel tudi nekaj slabših zmenkov. Dekleta so me imela precej raje, ko sem bil svetovni rekorder," je v svojem slogu zaključil Powell.

Svetovni rekord v zadnjih letih ni bil v nevarnosti. Grk Miltiadis Tentoglu je osvojil olimpijsko zlato v Tokiu z 8,41 metra.