Zmagala je Kolumbijka Caterine Ibargüen (14,81 m), srebrna na lanskih olimpijskih igrah v Londonu. Pred Rodićevo sta bili le še Ukrajinka Olga Saladuha (14,56 m), aktualna svetovna in evropska prvakinja, in Rusinja Ana Pjatik (14,16 m), dvakrat tretja na svetovnih prvenstvih (2005 in 2009).

"Počutje je bilo pravo, ker sem se po daljšem času ponovno vrnila med svetovno elito. To je bilo zame nekaj posebnega. Škoda zaradi hladnega vremena, ker bi drugače dosegle večje daljave. Steza je bila mokra in zelo trda, zato je bilo zelo težko skakati. Tako smo menile vse, ki smo tekmovale, to pa kaže tudi dosežek Saladuhe, ki je pol metra krajši od njenih siceršnjih sposobnosti. Zadovoljna sem z uvrstitvijo in tudi s skokom prek 14 m," je dejala Rodićeva.

Koprčanka je začela s 13,35 m, nadaljevala pa s 13,96 in 13,70 m. Po dveh prestopih se je zbrala in prav v zadnji, šesti seriji, dosegla največjo daljavo dneva. "V prvem skoku me je povsem obrnilo, zato je bil rezultat katastrofalen. Potem sem se približala 14 m, v prestopih presegla to znamko, zato sem se do zadnjega prepričevala, da lahko toliko prestopim. V šestem skoku sem prišla na polovico odrivne deske, pa kljub temu poletela 14,10 m. Takoj za mano je nastopila Pjatikova, ki mi je dejala, da je ob moji tako dobri daljavi tudi ona dobila dodatni zagon in me je prav v zadnjem skoku prehitela," je nastop opisala Primorka.

Nov naskok na normo v Novi Gorici
Dosežek Rodićeve je še vedno deset centimetrov manjši, kot znaša norma za nastop na svetovnem prvenstvu avgusta v Moskvi (14,20 m). "Še vedno lovim teh deset centimetrov in upam ter želim si, da bom normo končno dosegla v soboto v Novi Gorici na finalu atletskega pokala," je napovedala Rodičeva.

Najboljše dosežke leta na svetu sta dosegla jamajški superzvezdnik Usain Bolt na 200 m (19,79) in Etiopijka Meseret Defar na 5000 m (14:26,90).

Mrzlo vreme, namerili so le 13 stopinj Celzija, ni oviralo Bolta. Po porazu 6. junija v Rimu, ko je na 100 metrov klonil prvič po avgustu 2010, je znova porazil vso konkurenco in kot prvi letos tekel pod 20 sekundami. Prejšnji izid leta je izboljšal za 21 stotink in Jaysumo Saidyja Ndureja iz Norveške (20,36) prehitel za več kot pol sekunde. Evropski prvak Churandy Martina iz Nizozemske, ki je lani dosegel osebni rekord (19,85), je bil zaradi prehitrega štarta diskvalificiran in se dolgo ni mogel sprijazniti s tem, da je dobil rdeči karton.

Bolt izboljšal rekord mitinga
"Bilo je zelo, zelo mrzlo. Kljub temu sem skušal narediti največ, kar je bilo v moji moči. Uspelo mi je, zato sem zelo zadovoljen. Imel sem zelo dober štart, posebej zaradi prvega nastopa v sezoni na 200 m. Zdaj se vračam domov in bom skušal popraviti napake, ki jih še delam. Še vedno merim na hitrejše čase," je dejal Bolt, olimpijski zmagovalec, svetovni prvak in svetovni rekorder. Tekmece je v svojem slogu dotolkel v zadnjih štiridesetih metrih. Na tej poti je izboljšal tudi rekord mitinga, ki ga je Namibijec Frankie Fredericks dosegel leta 1996 (19,82).

Meseret Defar je na razdalji, na kateri je dvakrat postala olimpijka zmagovalka (2004 in 2008), slavila tudi na šesti etapi letošnje Diamantne lige, ter krepko izboljšala dosežek leta. Tega je imela prej od tekme v Eugenu v lasti rojakinja in svetovna rekorderka Tirunesh Dibaba (14:42,01).

Vlašićeva zmogla le 185 cm
Poražen pa je bil drugi dvakratni olimpijski prvak, Kenijec Ezekiel Kemboi. Na 3000 m zapreke je bil ves čas pred njim rojak in mladinski svetovni prvak Conseslus Kipruto, zato tokrat ni prišlo do prerivanja na koncu kot v Eugenu, ko je nato Kemboija doletela diskvalifikacija. 18-letni Kipruto je dokaj gladko prišel do svoje tretje "diamantne" zmage. V skoku v višino, kjer ni šlo prek dveh metrov, je slavila Rusinja Svetlana Školina (1,97 m), boleč poraz pa je s šele petim mestom in 1,85 m doživela Blanka Vlašić. Hrvatica je trikrat podrla 190 cm.

Miknevič dobil dosmrtno prepoved nastopanja
Beloruski atlet Andrej Miknevič, nekdanji svetovni in evropski prvak v suvanju krogle, je dobil dosmrtno prepoved nastopanja. Kazen mu je izrekla domača protidopnška agencija. 36-letnik je zaradi dopinga dobil prepoved nastopanja med letoma 2001 in 2003, zdaj pa je bil pozitiven tudi naknadni pregled njegovega vzorca s SP-ja leta 2005.

Če bo kazen Mikneviču potrdila tudi Mednarodna atletska zveza, bo moral vrniti vseh sedem medalj z velikih tekmovanj, ki jih je osvojil po SP-ju leta 2005 v Helsinkih. Po zlatu na SP-ju leta 2003 v Parizu je bil leta 2008 bronast na OI-ju v Pekingu, dvakrat bronast na SP-ju leta 2007 v Osaki in leta 2011 v Daeguju, dvakrat srebrn na dvoranskih SP-ju leta 2006 v Moskvi in leta 2010 v Dohi, zlat je bil na EP-ju leta 2010 v Barceloni in srebrn leta 2006 v Göteborgu.

Moški, 200 m:                                 
 1. U. BOLT            JAM     * 19,79 
 2. J. SAIDY NDURE     NOR       20,36 
 3. J. ELLINGTON       VB        20,55 
                                       
      * - najboljši letošnji izid      
                                       
400 m:                                 
 1. Y. AHMED MASRAHI   SAR       45,33 
 2. R. MILLER          BAH       45,58 
 3. N. LEVINE          VB        45,63 
                                       
Milja:                                 
 1. A. SOULEIMAN       DŽI     3:50,53 
 2. N. CHEPSEBA        KEN     3:50,95 
 3. J. MAGUT           KEN     3:51,11 

3000 m zapreke:                        
 1. C. KIPRUTO         KEN     8:04,48 
 2. E. KEMBOI          KEN     8:07,70 
 3. H. YEGO            KEN     8:09,01 
                                       
Disk:                                  
 1. G. KANTER          EST       65,52 
 2. E. HADADI          IRA       64,63 
 3. R. URBANEK         POL       64,58 
                                       
Kopje:                                 
 1. V. VESELY          ČEŠ       85,96 
 2. T. PITKÄMÄKI       FIN       84,74 
 3. T. RÖHLER          NEM       82,83 


Ženske, 100 m:                                 
 1. I. LALOVA         BLG        11,04 
 2. M. AHOURE         S. OB.     11,05 
 3. M. RJEMJEN        UKR        11,07 
                                       
800 m:                                 
 1. J. POISTOGOVA     RUS      1:59,39 
 2. N. LUPU           UKR      1:59,59 
 3. J. JEPKOSGEI      KEN      2:00,09 
                                       
5000 m:                                
 1. M. DEFAR          ETI   * 14:26,90 
 2. V. JELAGAT KIBI.  KEN     14:33,48 
 3. G. DIBABA         ETI     14:37,68 
                                       
      * - najboljši letošnji izid      

100 m ovire:                           
 1. T. PORTER         VB         12,76 
 2. S. AERTS          BEL        12,95 
 3. B. SCHROTT        AVT        12,97 
                                       
400 m ovire:                           
 1. Z. HEJNOVA        ČEŠ        53,60 
 2. P. SHAKES-DRAYTON VB         54,03 
 3. D. MUHAMMAD       ZDA        54,33 

Troskok:                               
 1. C. IBARGÜEN        KOL       14,81 
 2. O. SALADUHA        UKR       14,56 
 3. A. PJATIK          RUS       14,16 
 4. S. RODIĆ           SLO       14,10 
                                       
Višina:                                
 1. S. ŠKOLINA         RUS        1,97 
 2. E. GREEN TREGARO   ŠVE        1,95 
 3. A. ČIČEROVA        RUS        1,95 
                                       
Palica:                                
 1. S. SPIEGELBURG     NEM        4,65 
 2. N. KIRIAKOPOULOU   GRČ        4,60 
 3. A. ROGOWSKA        POL        4,50 

Daljina:                               
 1. S. PROCTOR        VB          6,89 
 2. E. LESUEUR        FRA         6,68 
 3. J. SOKOLOVA       RUS         6,65 
                                       
                                       
Krogla:                                
 1. C. SCHWANITZ      NEM        20,10 
 2. N. KLEINERT       NEM        18,17 
 3. N. DUCO           ČILE       18,00