Sprva je bila volilna skupščina predvidena v živo 22. oktobra, a je bila zaradi druge razglasitve epidemije pri nas in omejevanja javnega življenja za zajezitev novega koronavirusa prestavljena.
"Glavni razlog za sklic e-volilne skupščino je bil, da se ta čas ne ve, kako dolgo bodo veljali omejitveni ukrepi za zajezitev epidemije. Prevladalo je mnenje, da bo volitve do konca decembra težko izvesti v živo in da je treba dobiti vodstvo zato čim prej. S tem se bo omogočilo, da bo zveza in njena pisarna normalno delala naprej," je dogajanje povzel direktor AZS-ja Nejc Jeraša.
UO je obenem soglasno sprejel nacionalni razvojni načrt dela v slovenski atletiki med letoma 2021 in 2024, ki so ga strnili v osem prednostnih nalog. To so pripravljali skupaj z Evropsko atletiko že od marca letos, pa je potem pandemije nekoliko zavrla delo, ki se je živahneje nadaljevalo septembra in oktobra.
Člani UO-ja so tudi soglasno sprejeli odločitev, da sprejmejo preventivno protidopinško izobraževanje Slovenske protidopinške organizacije (SLOADO) kot obvezen pogoj za pridobitev ali obnovitev tekmovalnih licenc športnikov, starejših od 14 let, ter za vse atletske trenerje. To so uvedli skladno s svetovnim protidopinškim kodeksom in mednarodnimi standardi.
Kandidati Dobnikar, Kukovica, Boštjančič in Nikolič
Na seji so obravnavali tudi kandidacijske liste za razglasitev najboljšega atleta leta. Največ časa pa so posvetili volitvam. Za predsednika kandidirajo zdajšnji prvi mož slovenske atletike Roman Dobnikar, nekdanji predsednik Peter Kukovica ter novinca v atletiki Klemen Boštjančič in Stojan Nikolič. Vsi štirje so ali pa so bili na vidnih mestih v slovenskem gospodarstvu.
Dobnikar je bil na izredni volilni skupščini AZS-ja januarja 2016 v Ljubljani izvoljen za predsednika. Z enoletnim mandatom je kot edini kandidat nasledil Gregorja Benčino. Ta je malo pred tem odstopil, Dobnikar je nato zvezo vodil slabo leto dni, preden je 6. decembra dobil štiriletni mandat. Dobil je 43 od 61 mogočih glasov, drugi kandidat Andrej Kocič pa 18.
Kukovica je AZS vodil v obdobjih 2005–2009 in 2009–2012, po dveh zaporednih predsedniških mandatih do letos ni več kandidiral. Dobnikarja je predlagalo približno deset klubov, Kukovico Triglav Kranj, Nikoliča velenjski klub, Boštjančiča pa AK Kranj.
Sto let slovenske atletike
V zgodovini AZS-ja se še ni zgodilo, da bi se toliko kandidatov potegovalo za mesto predsednika, in to ob praznovanju stoletnice slovenske atletike ter v času, ko ima večina zvez težave, da pridobi koga iz gospodarstva, da bi vodil športno organizacijo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje