Vedno znova se sprašujem, kako je to mogoče in kje so meje človeške vzdržljivosti. Jure po dobri uri spanja vstane ob 0.30, na hitro popije kavo, vase zmeče porcijo testenin ali riža in že se odpravi naprej. In potem kolesari. Vso preostalo noč, jutro, dopoldan, popoldan. To ni lahkotna turistična vožnja. To je tekma z nasprotniki, s kilometri in časom. Povprečna hitrost v zadnjih šestih dneh je skoraj 24 km na uro, in v to so všteti vsi postanki! Realna povprečna hitrost je torej blizu 30 km na uro! Kdor se je kdaj peljal s kolesom, ve, kako hitro je to. Razum tu enostavno odpove. Kaj takšnega ne bi smelo biti mogoče.

Jure ves čas je in pije
Tako najbrž razmišljajo tudi Robičevi nasprotniki. Wolfgang Fasching, prav tako izjemen vzdržljivostni športnik, osvojitelj Everesta, zaostaja že skoraj 7 ur. Sodniki Jureta nadzorujejo na vsakem koraku, saj tudi njim ni jasno, kako lahko tako hitro napreduje. Na dan na kolesu v vseh mogočih oblikah zaužije od 12 do 14 tisoč kalorij! Običajen človek jih na dan porabi 2.500 … Razen na težkih klancih se zdi, kot da Jure ves čas je in pije. Če bi namreč dehidriral ali bi mu zmanjkalo goriva za mišice, bi skoraj zagotovo sledil odstop.

RAAM ponuja še nevideno
Po 22 urah poganjanja pedalov je čas za počitek. Sestop s kolesa, hitra porcija testenin, tuširanje in spanje. Za poškodbe in regeneracijo medtem poskrbi dr. Svetec. Postanek ne sme biti daljši od dveh ur! "Ko misliš, da si že vse videl, moraš priti na RAAM!" so besede izkušenega športnika in trenerja Uroša Velepca. Dokler dirke ne doživiš v živo, je enostavno nemogoče dojeti njene razsežnosti!

Tomaž Kovšca