Prve korake v svetu smučarskih skokov je naredil v domačem Adergasu, prek Cerkelj na Gorenjskem je leta 1986 začel delovati v najtrofejnejšem slovenskem klubu v Kranju. Gospod Jani Grilc, največji dragulj slovenskih smučarskih skokov, je bil zraven pri vseh največjih dosežkih naših skakalcev.

Grilca je že kmalu po prvih korakih v svetu trenerstva leta 1981 življenje postavilo pred težko preizkušnjo. Le pet tednov po poroki je namreč v prometni nesreči tragično umrla njegova žena. Tragedija ga je zagotovo dodatno izoblikovala v srčnega človeka, kot ga poznamo danes, predelal pa jo je ob veliki podpori mame in športa, ki mu je posvetil vse svoje življenje.

Kmalu je na njegovo pot vendarle posijalo tudi sonce, še preden se je leta 1986 pridružil kranjskemu Triglavu, je namreč znova našel srečo tudi v zasebnem življenju, danes nekaj malega prostega časa tako preživlja v družbi dveh vnukinj.

“Skoki so me vseskozi dvigali tudi skozi rezultate. Skratka, to moraš imeti rad in živeti za to. Ne samo, da narediš tisto delo, trening, ki je obvezno, in greš domov. To ne pelje na vrh, treba je še dodatno narediti kakšne stvari, ki sicer ne sodijo v sam trening,” pripoveduje danes že upokojeni Grilc, o katerem z izbranimi besedami pripovedujeta tudi naša A-reprezentanta Domen Prevc in Lovro Kos.

“Za moje pojme je alfa in omega slovenskih smučarskih skokov. On je legenda iz ozadja, noče biti v ospredju, za nas fante pa je največji dragulj smučarskih skokov. Vedno je poskrbel zate, ne glede na to, koliko si iskal bližnjice,” o Grilcu pove najmlajši izmed bratov Prevc, Kos pa doda: “Gospod Jani je neke vrste gospod slovenskih smučarskih skokov. Brez njegove pomoči bi bilo veliko težje za vse tekmovalce pred mano in za tiste, ki bodo še prišli. Res smo lahko samo veseli, da imamo nekoga tako izkušenega, kot je on.”

“Skozi treninge, ki smo jih vključevali v program, sem skušal izboljšati preciznost, izvedbo na mizi, pri odskoku, v preletu. Skozi to se tudi navadiš, da fante opazuješ, kaj delajo na suhih treningih,” o svojem pogledu na smučarske skoke med drugim zaupa Grilc. S področja dinamike in tehnike skokov je diplomiral na Fakulteti za šport, ti treningi so postali tudi del trenažnih procesov v klubu in pozneje v reprezentancah, želja po napredku ga žene še danes. Njegove študije so zapisane tudi v učnem sistemu za trenerje.

Za skoke je vedno živel 24 ur na dan, njegov doprinos slovenskemu nacionalnemu športu pa ni ostal neopažen tudi širše. Tako je lani postal častni občan občine Cerklje na Gorenjskem, po šampionski sezoni Petra Prevca je leta 2016 prejel tudi državno odlikovanje takratnega predsednika republike Boruta Pahorja.

“On je tisti, ki ve, da si brez veliko ponovitev ne moreš zagotoviti avtomatike na skakalnici. Njegovo oko je tisto, ki zelo dobro prepozna skakalčevo hibo in kako jo spremeniti v priložnost. Spomnim se njegovih treningov, ki so bili nekateri zelo, zelo dolgi. Mladinci smo se spraševali, zakaj je tako dolgo. Samo ogrevanje pred skoki je trajalo več kot dve uri, a so bili potem skoki toliko bolj učinkoviti,” zaupa zmagovalec svetovnega pokala Peter Prevc. Z njim je tesneje začel sodelovati pri Petrovih 15 letih, ko je bil tudi trener v mladinski reprezentanci, po tem se je Grilc kot pomočnik preselil v B-reprezentanco, zdaj že 15 let sodeluje z A-reprezentanco. V zadnjem obdobju, ko je že upokojen, v vlogi svetovalca Robertu Hrgoti.

“Realen, delaven, rad ima ta šport. Veseli me, da se ob modrosti, ki jo ima, učimo tudi mlajši,” pove Hrgota, njegov pomočnik Gašper Berlot pa še doda: “En človek za vse. Je kot naš oče, vedno je pripravljen pomagati, živi za skoke.”

Jani Grilc je nepogrešljiv kamenček v mozaiku štirih velikih kristalnih globusov, pri Primožu Peterki in Niki Prevc kot klubski trener, pri Petru Prevcu še v vlogi reprezentančnega trenerja, sodeloval pa je pri tako rekoč vseh slovenskih skakalnih uspehih na največjih tekmovanjih, kot so svetovna prvenstva in olimpijske igre.