Študija poteka v štirih državah - poleg Slovenije še Avstralija, Brazilija in Združene države Amerike - njen namen pa je ugotoviti povezavo med spremljanjem olimpijskih iger v medijih in domoljubjem oziroma nacionalizmom. Kakšna pa je sploh razlika med njima?

"Teoretično je domoljubje zgolj občutek ponosa nad nacijo, h kateri se posameznik prišteva. Nacionalizem pa vključuje primerjavo te nacije z drugimi in občutek lastne superiornosti," je pojasnil Simon Ličen, ki predava na univerzi Washington State. "Praktično se domoljubje kaže v tem, da se nekdo dobro počuti zato, ker sebe doživlja kot Slovenca. Nacionalizem pa je, ko ista oseba misli, da so Slovenci kolektivno boljši od pripadnikov drugih narodov zgolj na podlagi nacionalne pripadnosti."

Anketni vprašalnik meri še dve pojavni obliki domoljubja oziroma, v psihološkem žargonu, še dva faktorja: "internacionalizem" oziroma občutek pripadnosti globalni skupnosti in ošabnost, ki izhaja iz narodne pripadnosti. Drugi vprašalnik, ki je del iste ankete, ugotavlja motive, ki ljudi ženejo k spremljanju športa oziroma olimpijskih iger.

Prvi val anketiranja je potekal v tednu pred olimpijskimi igrami, drugi pa se pričenja takoj po njenem koncu. V vmesnem času je Slovenija – natančneje, predstavnici in predstavnika Slovenije na olimpijskih igrah – osvojila štiri medalje. Ali bo Slovence to naredilo bolj domoljubne? "To je eden od vidikov, ki jih želimo raziskati. Poleg tega ugotavljamo, kako na takšna stališča vpliva čas, ki ga je posameznik porabil za spremljanje iger," je dejal Ličen, ki pri svojem delu raziskuje tudi poročanje novinarjev in vpliv medijskih vsebin na občinstva in njihovo identiteto.

Za poglobljene analize je še prehitro, pravi Ličen, ki pa je za MMC že povzel prve ugotovitve. Anketa je tako pokazala, da so anketiranci, ki so pred otvoritveno slovesnostjo nameravali po televiziji gledati povprečno več kot dve uri olimpijskih vsebin dnevno, dosegli statistično značilno višji rezultat na lestvicah domoljubnosti, a tudi ošabnosti. Razlik ni bilo ob primerjavi sodelujočih po starosti. "Bolj kot da nas televizija naredi domoljubne ali ošabne morda velja, da posamezniki, pri katerih je bolj izraženo domoljubje, raje spremljajo šport na televiziji." Lestvice so sicer medsebojno neodvisne.

Zanimalo nas je še, kako na domoljubna občutja vpliva branje o olimpijskih igrah na spletu – torej predvidoma tudi na MMC. Ličen je izračunal, da so tisti, ki so pred začetkom iger nameravali porabiti več kot dve uri dnevno za spremljanje dogajanja iz Ria preko spleta prav tako dosegli višje rezultate na lestvicah domoljubja in ošabnosti kot bolj zmerni uporabniki. Razlike med manjšimi in večjimi potrošniki so bile še bolj izražene kot pri gledanju televizije. Druga anketa bo torej natančneje pokazala, kako olimpijske igre in njihov prikaz v medijih vplivata na domoljubnost Slovencev, in te rezultate primerjal s sodelujočimi na drugih celinah.

Simon Ličen, ki je o medijih v športu predaval tudi na univerzah v Sloveniji in na Kitajskem, ponovno prosi za sodelovanje v anketi: "Izpolnjevanje vprašalnika traja manj kot 15 minut. Nekatere trditve se v raziskavi res ponavljajo, vendar takšna je narava anketnih vprašalnikov: preverjamo širše lastnosti, ne pravilnosti vaših odgovorov." Dobrodošlo je tudi sodelovanje tistih, ki so pred tremi tedni že izpolnili prvo anketo. Med sodelujočimi, ki bodo želeli pustiti svoj elektronski naslov, bodo raziskovalci izžrebali tri prejemnike kupona za nakup v spletni trgovini.