Oglas
Voznik Brawn GP-ja je pred dvema tednoma v Braziliji svetvoni prvak postal v svoji deseti sezoni v najelitnejšem bencinskem tekmovanju. Le en tekmovalec je moral na dirkački prestol čakati dlje.
Villeneuve in Hamilton čakala samo dve sezoni Najkrajša doba za naslov svetovnega prvaka je seveda eno leto, saj je Nino Farina postal svetovni prvak leta 1950, ko je bilo organizirano prvo svetovno prvenstvo. Že v svoji drugi sezoni pa so se z naslovom ovenčali Juan Manuel Fangio (1951), Jacques Villeneuve (1997) in Lewis Hamilton (2008).
Vozniki, ki so potrebovali vsaj šest sezon Prinašamo vam pregled 10 voznikov, ki so za svoj prvi naslov svetovnega prvaka potrebovali vsaj šest sezon. Pregled kaže, da so nekateri dirkači dolgo časa imeli precej "povprečno" kariero, ko pa so končno sedli v konkurenčen avto, so le dosanjali svoje sanje.
6 sezon - Alan Jones (leta 1980). Avstralec je v formulo ena prišel leta 1975, svojo priložnost je dobil tri leta kasneje, ko so ga najeli pri Williamsu in leta 1980 z njim tudi osvojil naslov. Za to moštvo je vozil še leta 1981, ko je dvakrat zmagal in skupno osvojil tretje mesto. Nato je vozil še tri sezone za Arrows in Haas, s katerima pa je osvojil skupaj le še štiri točke. Foto: EPA
6 sezon - Alain Prost (leta 1985). Profesor je kariero v formuli ena začel leta 1980, ko je vozil za McLaren. Sledile so tri sezone z Renaultom, s katerim je v zadnji sezoni postal svetovni podprvak. Nato se je vrnil v McLaren, s katerim je nato osvojil tri naslove (1985, 1986, 1989). Leta 1991 se je upokojil, a nato vrnil še za eno zadnjo sezono, ko je leta 1993 prvak postal z Williamsom. Foto: EPA
7 sezon - Mike Hawthorn (leta 1958). Anglež je v F-1 vstopil leta 1952. Svojo prvo zmago je dosegel leto kasneje, ko je prestopil v Ferrari, leta 1954 pa je sezono končal na 3. mestu. Po dveh sušnih letih (leta 1956 je rdeče zaputil) se je leta 1957 vrnil v Ferrari, s katerim je leta 1958 osvojil svoj edini naslov svetovnega prvaka. Na začetku leta 1959 je umrl v prometni nesreči. Foto: EPA
7 sezon - Jochen Rindt (leta 1970). Podobne usode kot Hawthorn je bil deležen tudi legendarni Avstrijec. Rindt je imel v prvem delu kariere bolj malo uspeha, izjema je bila sezona 1966, ko je bil s Cooprom na koncu tretji. Preobrat v njegovi karieri se je zgodil leta 1969, ko je prestopil v Lotus, s katerim je še v isti sezoni prvič zmagal. Sezono 1970 je začel sanjsko, saj je 9 tekmah zmagal kar petkrat. V Monzi se je na VN Italije smrtno ponesrečil, njegova zaloga prednosti je zadoščala, da je kasneje kot edini v zgodovini F-1 posthumno postal svetovni prvak. Foto: EPA
7 sezon - Kimi Räikkönen (leta 2007). Finec je kariero začel leta 2001 v Sauberju. Njegova kariera je zacvetela že leto kasneje, ko je prestopil v McLaren. Leta 2002 je prvič stopil na zmagovalni oder, leta 2003 pa tudi prvič zmagal in sezono končal na drugem mestu. Isto mesto je dosegel tudi leta 2005, ko je zmagal kar sedemkrat. Leta 2007 je prestopil v Ferrari in z njim v dramatični končnici tudi postal svetovni prvak. Foto: EPA
8 sezon - Jody Scheckter (leta 1979). Južnoafričan je svetovni prvak postal v svoji sedmi polni sezoni, saj je svoj prvenec dočakal na zadnji dirki leta 1972, ko je bil z McLarnom na VN ZDA deveti. Prve točke in zmago je dočakal leta 1974, ko je prestopil v Tyrrell. Leta 1977 je postal član novoustanovljenega Walter Wolf Racinga, s katerim je zmagal že na prvi dirki v Argentini. Na koncu sezone je postal svetovni podprvak. Leta 1979 je prestopil v Ferrari in postal zadnji svetovni prvak v tem moštvu pred ero Michaela Schumacherja. Povsem drugačno je bilo naslednje leto - 1980, ko je osvojil vsega dve točki. Po koncu te sezone se je upokojil. Foto: EPA
8 sezon - Mika Häkkinen (1998). Ledeni Finec je kariero začel leta 1991 v Lotusu, s katerim je v dveh letih osvojil skupaj 13 točk. Večino leta 1993 je izpustil, saj je bil testni voznik pri McLarnu. Priložnost je dobil ob koncu sezone in kmalu postal nepogrešljivi člen tega moštva, saj je tu ostal do konca kariere. Prvič je zmagal na zadnji dirki sezone 1997, v naslednji pa tudi postal svetovni prvak. Formulo ena je zapustil leta 2001. Foto: EPA
10 sezon - Mario Andretti (1978). Američan je v formulo ena vstopil leta 1968, ko je z Lotusom nastopil na vsega dveh dirkah. Leta 1971 je prestopil v Ferrari in zmagal že na svoji prvi dirki. Nadaljevanje sezone ni bilo nič kaj rožnato, saj je le še enkrat osvojil točke. Po nekaj sušnih letih se je krivulja dvignila leta 1976, ko je prestopil v Lotus, s katerim je leta 1978 pri 38 letih tudi osvojil svoj edini naslov svetovnega prvaka. Zadnjič je v eliti dirkal leta 1982, ko je štel že 42 let. Foto: EPA
10 sezon - Jenson Button (2009). Britanec je v formulo ena vstopil pri vsega 20 letih, ko je sedel za volan Williamsa. Na prve stopničke je moral počakati do leta 2004, ko je sedel za konkurenčnim Barom, s katerim je ob koncu sezone osvojil tretje mesto. Leta 2006 se je moštvo preimenovalo v Hondo, istega leta je tudi prvič zmagal. Sledili sta dve izjemno sušni leti, saj je skupaj osvojil vsega devet točk. Letos je ekipo kupil Ross Brawn in predvsem v prvi polovici sezone pripravil najboljši avto. Button je tako na prvih sedemih dirkah sezone zmagal šestkrat in si nabral neulovljivo prednost. Foto: EPA
13 sezon - Nigel Mansell (1992). Svojevrstni rekorder je Buttnov rojak Nigel Mansell, ki je na svoj prvi (in zadnji) naslov čakal rekornih 13 let. V karavano je prišel že leta 1980, ko je trikrat dirkal za Lotusa. Že naslednje leto je z istim moštvom prvič stopil na stopničke. Za prvi preboj je moral čakati do leta 1985, ko je prestopil v Williamsa in se ob koncu sezone veselil svojih prvih dveh zmag. V naslednjih dveh sezonah je postal podprvak. Konkurenčni avtomobil je spet dobil na začetku 90-ih, ko se je po dveh letih v Ferrariju vrnil k Williamsu. Leta 1991 je še tretjič postal podprvak, leta 1992 pa pri 39-ih letih končno še prvak. Sezono 1993 je izpustil, v karavano se je vrnil ob koncu sezone 1994, ko je v Avstraliji (ob trku Michaela Schumacherja in Damona Hilla) še zadnjič zmagal. Leta 1995 je nastopil na zadnjih dveh dirkah, ko je sedel za volanom McLarna. Foto: EPA
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje