Vse se je začelo v četrtek pred dirko za VN Singapurja v Marina Bayu. Četrtki so pred dirkaškimi konci tedna rezervirani za medijske obveznosti in novinarske konference. Verstappen je odgovarjal na vprašanja sedme sile, brez dlake na jeziku je izrazil svoje nezadovoljstvo z dirkalnikom red bull RB20 in ga začinil s kletvico.

"Takoj ko sem začel kvalifikacije, sem vedel, da je avto v riti," je odgovoril na vprašanje o kvalifikacijah pred dirko v Bakuju, ki jih je sklenil šele na 6. mestu. Sledila je tišina, nato pa ga je moderator pozval, naj se lepše izraža.

Nič posebnega, karavana gre dalje. Ali pač?

Kmalu zatem so ga komisarji Mednarodne avtomobilistične zveze povabili na zagovor in ga pozneje tudi kaznovali, kar je dvignilo kar nekaj prahu. Zlasti med dirkači.

FIA: Dirkači morajo biti vzor

"Politika Mednarodne avtomobilistične zveze je zagotoviti, da jezik, ki se uporablja na javnih forumih, kot je na primer novinarska konferenca, izpolnjuje splošno sprejete standarde za vse občinstvo in oddaje. Še posebej to velja za izjave udeležencev svetovnega prvenstva v formuli ena, ki morajo biti vzor tako znotraj kot tudi zunaj športa," so v sporočilu za javnost še isti dan zapisali pri zvezi. "Ko so ga privedli pred komisijo, je dirkač pojasnil, da je uporabljena beseda običajna v jeziku, ki se ga je naučil, pri čemer angleščina ni njegov materni jezik. Komisija je to sprejela, a pomembno je, da se dirkači naučijo biti pozorni, ko govorijo na javnih forumih, zlasti kadar niso pod posebnim pritiskom."

Zapisali so, da se je Verstappen komisarjem sicer opravičil za svoje vedenje oziroma izrečeno kletvico, a so se kljub vsemu odločili za ukrep in mu naložili kazen v obliki družbenokoristnega dela pod okriljem zveze.

Predsednik FIE: Mi nismo raperji!

Kazen, ki je doletela Verstappna, je sicer nekoliko neobičajna, a morda celo pričakovana. Navsezadnje jo je prejel v času, ko je predsednik Mednarodne avtomobilistične zveze Mohamed Ben Sulayem javno izrazil zaskrbljenost nad vse pogostejšim preklinjanjem dirkačev, zlasti po radijskih zvezah med dirkami, ki jih lastniki pravic nato predvajajo na stotine milijonom oboževalcem po svetu. "Razlikovati moramo med našim športom – motošportom – in rapglasbo. Nismo raperji, veste? Koliko kletvic izustijo na minuto? To so oni in mi smo mi," je v ekskluzivnem intervjuju za motorsport.com dejal prvi mož FIE in poudaril, da kot nekdanji dirkač razume frustracije, s katerimi se spopadajo dirkači, a da je treba določene standarde, ki obstajajo z razlogom, spoštovati.

Manj predvajanj med prenosi dirk

"Moramo biti odgovorni ljudje. Uporabljamo tehnologijo, prek katere gre vse v živo in bo tudi vse posneto. Tu je na mestu vprašanje, ali je treba minimalizirati to, kar se javno pove. Predstavljajte si, da sedite s svojimi otroki pred televizijo, gledate dirko in slišijo vse te kletvice," je še dodal. Na vprašanje, ali od menedžmenta formule ena oziroma lastnika televizijskih pravic zahteva omejevanje predvajanja radijskih sporočil, ki vsebujejo nespodobne izraze med prenosi dirk, je Ben Sulayem pritrdil, da se to že dogaja. "Mi smo tisti, ki smo dejansko odobrili več predvajanj pogovorov med dirkači in svojimi moštvi prek radijskih zvez v času prenosov dirk. Vendar imamo pravila. In pravila so bila spisana v korist športa. Tu so zato, da jih spoštujemo," neomajen v svojem prepričanju ostaja capo di banda krovne avtomobilistične organizacije.

Verstappen: Kaj smo, petletniki?

In Verstappen? S kaznijo, ki ga je doletela, se pričakovano ni strinjal. "Vsi preklinjamo. Nekateri bolj, nekateri manj. Pretiravanje s tem je nekaj drugega, ampak mislim, da se danes veliko stvari predvaja. Veliko ljudi izusti kaj slabega, ko so polni adrenalina v drugih športih, pa tega preprosto ne posnamejo oziroma predvajajo. Tu pa se, morda tudi za namene zabave, posname vse in pošilja naprej. Morda je to pač le delček sveta, v katerem živimo," je med drugim v Singapurju povedal trikratni svetovni prvak. "Oprostite za jezik, ampak kaj smo mi? Petletniki? Šestletniki? Tudi če nas gledajo petletniki ali šestletniki, bodo na koncu še vedno preklinjali. Tudi če starši nočejo ali tega ne bodo dovolili, bodo, ko bodo odrasli, hodili naokoli s prijatelji in preklinjali. Torej vse to ne spremeni ničesar."

Hamilton: Dobro je pokazati čustva, saj nismo roboti

Verstappnu so v bran stopili tudi njegovi tekmeci oziroma bolje rečeno dirkaški kolegi. Vsi se sicer strinjajo, da si preklinjanja Nizozemec ne bi smel privoščiti med novinarsko konferenco, a da je vse skupaj napihnjeno. "Ne strinjam se s kaznijo, mislim, da je vse skupaj pretirano," je povedal Lando Norris, Verstappnov največji tekmec v letošnji sezoni. Njegov rojak in sedemkratni svetovni prvak Lewis Hamilton je še dodal: "Dobro je pokazati čustva. Naš šport je zelo, zelo težek. Nismo roboti."

Konferenca za novinarje v paddocku

Verstappen je nato stvari vzel v svoje roke in izrazil protest zoper odločitev FIE. Na novinarski konferenci, ki je potekala pod okriljem zveze, je odgovarjal s skopimi odgovori, pravzaprav zgolj s kratkimi besedami. Pozneje je v paddocku sklical "svojo" novinarsko konferenco, med katero je prav vsem zbranim novinarjem obširno odgovoril na vsako vprašanje. Čeprav še vedno ni zadovoljen z dirkalnikom, je singapursko dirko pod žarometi končal na drugem mestu, zaradi česar se je moral v Marina Bayu udeležiti še več novinarskih konferenc. Na vsaki je bil zelo kratek in jedrnat, poskrbel pa je tudi za izjavo, ki je izdatno zaskrbela njegove privržence.

"Mislim, da takšne stvari zagotovo odločajo tudi o moji prihodnosti. Ko ne moreš biti to, kar si, se moraš potem ukvarjati s takimi neumnostmi. Sem v obdobju kariere, ko se res ne želim ves čas ukvarjati s tem. Res je naporno," je poudaril.

Ne vidi več prihodnosti v tem športu

Verstappen prihaja iz dobro znane dirkaške družine. Svoj razkošen talent je pilil že pri rosnih letih, ko je kilometre požiral z gokarti po manj znanih evropskih dirkališčih. V formuli ena je osvojil tako rekoč vse, kar se osvojiti da. "Seveda je lepo dosegati uspehe, dobivati dirke in osvajati naslove, a ko enkrat dosežeš vse to, se želiš imeti tudi dobro in predvsem uživati. Vsi dirkajo do skrajnih meja. Prav vsi; tudi tisti, ki dirkajo na repu kolone. Toda če se moraš ob tem ukvarjati še z vsemi temi neumnostmi, sam ne vidim več načina, da bi nadaljeval v tem športu. To je gotovo," je 27-letnik iz Hasselta pojasnil sedmi sili in pokazal, da mu je letošnja sezona res prišla do živega. Dogajanje v ekipi, škandali, odhodi, neučinkovite nadgradnje dirkalnika, slab(š)i rezultati, zdaj še kazen ...

"Da Maxa tako javno ponižaš, to pa ni v redu"

In prav ta kazen utegne biti kaplja čez rob. Vsaj tako meni nekdanji dirkač v formuli ena Ralf Schumacher. "Max je samostojen. Zaslužil je dovolj denarja in tudi sam je večkrat poudaril, da ne bo vedno dirkal v formuli ena. Zato ne izključujem njegovega odhoda iz tega dirkaškega razreda," je povedal Nemec za Sky Sports. "Trenutno se okrog njega dogaja veliko. Dirkalnik je slab, veliko je konfliktov znotraj moštva, odšel je še Newey." Po njegovem mnenju je FIA ubrala napačno pot pri kaznovanju dirkača. "Če hočeš vse skupaj korektno izpeljati, stopiš do dirkaškega sindikata in to pojasniš. Dovolj bi bilo samo opozorilo. Da pa Maxa tako javno ponižaš, to pa ni v redu," je še povedal mlajši izmed bratov Schumacher.

Začetek bojev s FI(S)O sega v konec šestdesetih let

Verstappnov primer je le še eden v bogati zgodovini bojev dirkačev s krovno avtomobilistično organizacijo. Teh je na pretek, začetki pa segajo v konec 60. in v uvod 70. let prejšnjega stoletja, ko so dirkalniki formule ena postajali vse hitrejši in nevarnejši, dirkališča pa so ostajala enaka oziroma z vidika varnosti niso bila več primerna za dirkanje na najvišji, elitni ravni. Tedaj so se številni dirkači, na čelu s svetovnim prvakom Jackiejem Stewartom, prvič uprli krovni organizaciji. Asfalt na nekaterih dirkališčih, zlasti v Zandvoortu in Montjuïcu, se je spreminjal v pesek, sloviti dirkališči Spa-Francorchamps in Nürburgring pa sta bili tako dolgi, da ju je bilo tako rekoč nemogoče opremiti z zadostnim številom zdravstvenega osebja in delavcev ob progi. Zagrozili so, da ne bodo dirkali, če težave ne bodo odpravljene – in bili so uspešni.

Superlicence in (politični) boji za lastne pravice

Veliko prahu so v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja dvignili tudi novi predpisi glede superlicenc. Leta 1982 so z novimi superlicenčnimi predpisi dirkače vezali na eno, in samo eno, moštvo za največ triletno obdobje, kar je izdatno razburilo karavano formule ena. Dirkači so se v znak protesta zaprli v hotelsko sobo pred dirko za VN Južne Afrike in zagrozili, da ne bodo sedli v svoje dirkalnike. S tem so krovno zvezo FISA prisilili, da je sporne predpise oziroma klavzulo odstranila. 13 let pozneje je zveza, tokrat pod imenom FIA, znova zablestela s superlicenčnimi predpisi, ki so dirkačem nalagali več medijskih in pokroviteljskih obveznosti. Tedaj dejanski protesti niso bili potrebni, saj je že zaradi njihove omembe FIA svojo odločitev spremenila še pred začetkom nove sezone.

Prepoved političnih sporočil, nakita, celo spodnjic

Če so se v prejšnjih desetletjih dirkači formule ena krovni zvezi upirali zlasti zaradi želje po povečani varnosti na dirkališčih in zaradi lastnih pravic, lahko rečemo, da so zadnji boji s FIO minili v duhu značajskih lastnosti posameznikov in njihove svobode izražanja. Najlepši primer za to je Hamilton, ki se je v zadnjih sezonah večkrat znašel navzkriž s FIO. Leta 2022 je zveza dirkačem prepovedala širjenje političnih in verskih sporočil brez predhodnega dovoljenja, kar je dodatno ujezilo britanskega dirkaškega asa, ki je z napisi na svojih majicah večkrat izrazil podporo gibanju Black Lives Matter. Na udaru je bila tudi njegova modna izbira oblačil in nakita. S športnimi predpisi je FIA dirkačem namreč prepovedala nošenje nakita v dirkalnikih, kar je znova ujezilo Britanca, ki je bil prepričan, da je postal tarča. "Da, mislim, da sem postal tarča FIE, saj sem pravzaprav edini iz dirkaške zasedbe, ki nosi nakit," je leta 2022 pred krstno dirko za VN Miamija za Vanity Fair povedal sedemkratni svetovni prvak. V znak protesta je na novinarski konferenci nosil še več nakita kot sicer.

Tedaj je izjavil, da je pripravljen zaradi nošenja nakita in morebitne kazni izpustiti tudi dirko. Med drugim se je ponudil, da podpiše izjavo, s katero prevzema vso odgovornost za poškodbe, ki bi jih z nakitom povzročil v morebitni nesreči na progi. Zanimiv je tudi protest štirikratnega svetovnega prvaka Sebastiana Vettla, ki je na istem dirkališču protestiral zoper prepoved nošenja spodnjic, ki niso v skladu z ognjevarnimi varnostnimi standardi FIE. V znak protesta si je čez dirkaški kombinezon poveznil navadne sive spodnjice in se prosto sprehajal po paddocku. Nemčev protest je bila sicer humorna, a vseeno dokaj ostra izjava o pomenu izbire in osebne svobode v sicer zelo reguliranem svetu formule ena.

FIA ima vse pravice, a imajo jih tudi dirkači

Nekaj drži: v vseh primerih ima Mednarodna avtomobilistična zveza določene pravice, ko gre za uveljavljanje njenega pravilnika, vendar pa imajo tudi dirkači vso pravico, da se ji uprejo. In kje je v tej zgodbi zdaj Verstappen? Morda je neprimerno primerjati proteste za večjo varnost v športu in proteste za večjo svobodo izražanja. A prav Verstappnov konflikt s FIO je zadnji izmed številnih primerov, v katerih skuša krovna organizacija javno grajati dirkače zaradi stvari, ki jih sami vidijo kot manjše prekrške. Prekrške, ki so si jih v preteklosti med konferencami ob dirkačih privoščili tudi vodje moštev, pa so ostali več ali manj nekaznovani. Sprva je šlo za prepoved preklinjanja, ki pa je zdaj privedla do položaja, v katerem najboljši dirkač iz zadnjih sezon celo odkrito razmišlja o umiku iz športa. Res je, tako kot v nogometu noben nogometaš ni večji od kluba, tudi med motošportno elito nihče ni večji od formule ena. A treba se je vprašati, ali je patpoložaj, v katerem sta pravkar Nizozemec in FIA, res v interesu tega športa.