Na zimskih testiranjih je bil Ferrari najprepričljivejši, nato je sledil padec na realna tla v Melbournu, kjer je bil Mercedes bistveno hitrejši, ferrarija pa sta se morala zadovoljiti s četrtim in petim mestom. Krajši premor pred dirko za VN Bahrajna so v Maranellu izkoristili za izboljšave pri oprijemu dirkalnika, ki so hitro obrodile sadove.
Ekipa je v kvalifikacijah naredila napako, bil je jezen. Potem pa ga na dirki po lastni napaki ob edinem boju na stezi zavrti. S tem si uniči ves konec tedna. Ne le, da si je uničil dirko, njegov moštveni tekmec je bil istočasno izjemen - in to se bo samo še nadaljevalo. Pred Sebastianom je še dolga sezona.
Ferrarija sta dobila prav vse proste treninge in vse dele kvalifikacij. V ospredje je stopil Charles Leclerc, ki je bil z izjemo drugega prostega treninga vselej najhitrejši. Vettlu 21-letnega Monačana nikakor ni uspelo izriniti z vrha, moštvo pa je bilo predvsem veselo, da je ujelo zaostanek za mercedesoma in da sta prav dirkača v rdečem zasedla prvo štartno vrsto.
Suvereni Leclerc pokazal zrelost
Leclerc je bil, kot je sam dejal, pred dirko v Manami nekoliko nemiren. Prvič je preizkušnjo v formuli ena začel z najboljšega štartnega položaja, ni je hotel zapraviti. Toda na štartu so se kolesa zavrtela v prazno, v prvi zavoj je zapeljal za moštvenega kolega, hitro je mimo njega švignil Valtteri Bottas, za vrat mu je začel dihati še svetovni prvak Lewis Hamilton. Vsekakor začetek, ki si ga dirkač iz Monte Carla ni želel, a kljub pomanjkanju izkušenj med elito je v naslednjih krogih pokazal mirnost ter predvsem zrelost. Najprej je mojstrsko odbil vse Hamiltonove napade, na začetku drugega kroga je nato pritisnil na Bottasa, ga prisilil v napako in ga prehitel, sledil je še dobljen boj s Vettlom v 6. krogu. Od tedaj ni imel več pretirano težkega dela. Postanke v boksih je prestal brez težav, mirno je dirkal svoji prvi zmagi v formuli ena naproti. Vse do poloma.
Cilinder odvzel hitrost ‒ in zmago
"Nekaj je narobe z motorjem. Kaj se dogaja?!" je po radijski zvezi panično zaklical moštvu 11 krogov pred koncem puščavske dirke. Tedaj je imel dobrih deset sekund naskoka pred najbližjim zasledovalcem Hamiltonom, ki pa je bliskovito stopil zaostanek, prevzel vodstvo in odbrzel do svoje 74. zmage v kraljici motošporta. Leclerc je bil čisto nemočen, v ravnini zaradi okvare cilindra v Ferrarijevem pogonskem sklopu ni mogel razviti najvišje hitrosti, bil je približno 30‒40 km/h počasnejši od tekmecev, na koncu je imel srečo v nesreči, da je na stezo zapeljal varnostni avtomobil po odstopih Nica Hülkenberga in Daniela Ricciarda (oba Renault), sicer bi ostal celo brez odra za zmagovalce.
Zatajila je vzdržljivost dirkalnika
Res smola za mladega dirkača, ki je bil na dobri poti, da že na drugi dirki sezone postane prvi Monačan z zmago v formuli ena. "Charles je imel veliko smolo, dirko je odpeljal praktično brezhibno, zaslužil si je zmago," je povedal zmagovalec Hamilton, ki je z Bottasom Mercedesu prinesel (nepričakovano) dvojno zmago. Za zmago v formuli ena sta ob sposobnostih dirkača najpomembnejši predvsem hitrost in vzdržljivost dirkalnika. Prav zadnja je Leclerca na dirkališču Sahir pustila na cedilu. Raznovrstne okvare dirkalnikov so del motošporta, vedno so bile in vedno bodo.
Ferrari bi moral vseeno zmagati
A tudi ob okvari pogonskega sklopa na Leclercovem dirkalniku bi moral Ferrari po vseh kazalnikih iz prostih treningov in kvalifikacij dobiti VN Bahrajna. Toda kje je bil Vettel? Nemec, ki je v novo sezono formule ena vstopil kot eden izmed glavnih kandidatov za naslov svetovnega prvaka, ni imel težav s pogonskim sklopom. Edine težave na stezi so mu povzročali sunki vetra v srednjem sektorju proge, a s tem so se ubadali prav vsi. Zakaj Heppenheimčan upočasnjenega Leclerca torej ni prehitel, prevzel vodstva in zmagal? Zaradi nove lastne napake, ki so postale pravzaprav že stalnica. V 38. krogu dirke ga je Hamilton presenetil, ko ga je prehitel po zunanji strani četrtega zavoja, Nemec je izgubil nadzor nad zadkom dirkalnika, zavrtelo ga je za 180 stopinj. Ob močnem zaviranju si je povsem uničil gume, te pa so v preostanku kroga povzročile silne vibracije, ob katerih mu je v zadnjem DRS-območju spektakularno odpadlo še sprednje krilce. Učinek domin zaradi lastne napake. Prisilni postanek za menjavo gum in sprednjega krilca je pomenil, da je izgubil vse možnosti za oder za zmagovalce, na koncu je osvojil peto mesto. Katastrofa za Ferrari, ki si je obetal dvojno zmago ‒ prvo po dirki za VN Madžarske 2017.
Ves konec tedna je bil odličen, vseskozi je bil hitrejši od svojega moštvenega kolega. Iz Bahrajna lahko odnese veliko pozitivnih stvari, nas pa čaka ogromno dela, če ga želimo zadržati za seboj.
Kamen na kamen palača
Vettlove napake ob in po izgubljenih dvobojih s tekmeci so postale v zadnjih sezonah vse pogostejše. Lani se je s Hamiltonom ‒ čeprav je že prej večkrat zamočil (najbolj izstopa trk z Bottasom v Le Castelletu) ‒ enakovredno kosal za naslov prvaka do domače dirke na Hockenheimringu, kjer je bil na dobri poti do zmage, potem pa je storil napako in končal v zaščitni ogradi. Ob Britančevi zmagi je izgubil vodstvo v skupnem seštevku za svetovno prvenstvo. To je bila prelomna točka v sezoni, od tedaj so se napake vrstile kot po tekočem traku. Na dirki za VN Italije je že v uvodnem krogu trčil s Hamiltonom in zdrsnil na rep kolone, na Japonskem je po spodletelih kvalifikacijah dirko začel z osmega mesta, hitro se je prebijal v ospredje, potem pa storil veliko napako ob (nespametnem) prehitevanju Maxa Verstappna. Znova ga je zavrtelo, izgubil je veliko mest, Suzuko je zapustil na šestem mestu ‒ za moštvenim kolegom Kimijem Räikkönenom.
Resda so se tudi pri Ferrariju večkrat ušteli z napačnimi strategijami, a naloga dirkača v elitnem razredu motošporta je predvsem zanesljivost, ki pa je za razliko od Hamiltona, ki v zadnjih dveh sezonah ni storil omembe vredne napake, in je zato lani tudi že petič osvojil naslov prvaka, Vettel ni pokazal.
Ricciardo prvi resnejši moštveni tekmec
Ko je Nemec z Red Bullom osvojil štiri naslove prvaka med letoma 2010 in 2013, v ekipi ni imel tekmeca. Mark Webber se mu je nekajkrat sicer postavil po robu, a hierarhija v moštvu pionirja energijskih pijač Dietricha Mateschitza je bila (vsaj neformalno) jasna: Vettel je prvi dirkač, Webber drugi. Šele po Webbrovi upokojitvi ob koncu sezone 2013 je Vettel prvič zares občutil večji pritisk, ko je iz Tora Rossa v avstrijsko moštvo napredoval Ricciardo. Karizmatični Avstralec je izkušenejšega moštvenega kolega ugnal na kar 13 od 19 dirk (tudi na uvodni dirki v Albert Parku je osvojil drugo mesto, a je bil pozneje diskvalificiran; Vettel je odstopil), medtem je tudi trikrat stopil na najvišjo stopničko.
Leclerc že trka na vrata
Vettel je brez zmage sklenil klavrno sezono 2014 in se pozimi preselil k Ferrariju, kjer se letos utegne zgodba ponoviti. V Melbournu je bil Leclerc ‒ tudi zaradi drugačne taktike ‒ na dirki že hitrejši, a moštvenega kolega ni smel prehiteti, saj pri Ferrariju niso videli smisla, ker s tem moštvo ne bi pridobilo prav nobene točke v konstruktorskem seštevku, obenem niso želeli tvegati morebitnega (dvojnega) odstopa. V Manami je bil mlajši dirkač že krepko spredaj. Za Vettlom je zaostal le na drugem prostem treningu, še to le za 35 tisočink. Vse ostale preizkušnje je dobil. Seveda bo tudi Leclerc delal napake, njegove predstave bo mogoče oceniti šele po nekaj dirkah ali celo po koncu sezone, a nekaj je jasno: letos ima Vettel zadnjo priložnost, da Ferrariju prinese prvi naslov dirkaškega svetovnega prvaka po letu 2007, ko je Räikkönen spektakularno na sklepni dirki sezone v Interlagosu razblinil sanje mclarnoma Hamiltonu in Fernandu Alonsu. Če mu ne uspe, bo najverjetneje neslavno padel s 'poskočnega konjička'.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje