Dirkališče v Spa-Francorchampsu je prizorišče krstne zmage Charlesa Leclerca, ki je dobil lansko dirko za VN Belgije, a letos – vsaj po kazalnikiih iz dozdajšnjega dela sezone – Ferrarijev dirkač ne more ponoviti lanskega podviga. Ali pač?

Sodeč po vremenskih napovedih, obstaja velika verjetnost padavin, ki utegnejo dodatno popestriti nedeljsko dogajanje na kultni stezi. Le kdo bi lahko pozabil lansko fantastično deževno dirko za VN Nemčije na Hockenheimringu, ki jo je naposled dobil Max Verstappen, na odru za zmagovalce pa sta mu družbo delala še Sebastian Vettel, ki je dirko začel z zadnjega mesta, in Daniil Kvjat.

Mednarodna avtomobilistična zveza (FIA) je sicer moštvom že pred časom sporočila, da z belgijskim dirkaškim koncem tedna prepoveduje kvalifikacijski način delovanja pogonskega sklopa, ki ga krovna zveza težko nadzoruje, a so prepoved dodatno prestavili na dirkaški konec tedna v Monzi, ki je na sporedu 6. septembra.

Mercedes bi bil najverjetneje v Spa-Francorchampsu neporažen vse od leta 2015, če ne bi moštvu iz Brackleyja načrtov v zadnjih dveh sezonah prekrižala ferrarija, Vettel in Leclerc. Tokrat mercedesoma moštvo iz Maranella ne predstavlja največjega izziva. Ta ostaja Verstappen, ki z red bullom letos dirka odlično.

21-letni Nizozemec je v skupnem seštevku za svetovno prvenstvo najbližji zasledovalec vodilnega Hamiltona, ki počasi, a vztrajno koraka proti rekordnemu sedmemu naslovu svetovnega prvaka. Z izjemo uvodne dirke za VN Avstrije, ko je odstopil, je Verstappen vselej stal na stopničkah, na dirki ob 70. obletnici svetovnega prvenstva formule ena je v Silverstonu tudi zmagal.

A zadnjo besedo utegne še vedno imeti Mercedes. Pa ne le zaradi enega najboljših, morda celo najboljšega dirkača vseh časov Hamiltona, temveč predvsem zaradi značaja hitre proge, ki dirkalniku Mercedes-AMG F1 W11 EQ Performance še kako ustreza.

Fangio dobil krstno dirko
Prvo dirko za VN Belgije so organizirali 18. junija 1950. Tedanja proga v Spa-Francorchampsu je bila precej drugačna od današnje. Dolga je bila kar 14 kilometrov, speljana po javnih cestah, dirkači pa so na njej lahko razvili zelo velike hitrosti. Dirko je dobil argentinski dirkač Juan Manuel Fangio (Alfa Romeo) pred moštvenim kolegom, Italijanom Luigijem Fagiolijem, tretji je bil v talbotu Francoz Louis Rosier. Na dirki je nastopilo 14 dirkačev, končalo jo je deset – zadnji, Švicar Toni Branca – je z maseratijem zaostal kar za šest krogov.

Leclercova krstna zmaga prav v Belgiji
Zadnjo dirko za VN Belgije je lani dobil Leclerc. Monačan je tako le dočakal svojo prvo zmago v kraljici motošporta. V sobotnih kvalifikacijah si je tretjič v sezoni privozil najboljši štartni položaj za nedeljsko dirko, v zmago mu ga je uspelo pretopiti šele v tretjem poskusu. Leclerc se je moral sicer pošteno potruditi, po prvem postanku se je na stezo vrnil za moštvenim kolegom Vettlom, ki pa ga je po ukazu iz boksov moral spustiti predse ob koncu 26. kroga. Odtlej je 21-letnik vodstvo ohranil do konca, a medtem je moral ves čas dirkati na robu svojih zmogljivosti, da je ohranil prednost pred vselej odličnim Hamiltonom. "Sanje iz otroštva so se mi uresničile. Toda zelo je težko. To zmago posvečam Anthoinu. Skupaj z Estebanom (Oconom) smo dirkali v otroštvu. Svoje prve zmage v formuli ena se ne morem zares veseliti, a ostala mi bo v lepem spominu," je po dirki dejal Leclerc.

Začetek dirke v nedeljo ob 15.10
Dirkaški konec tedna v Ardenih se bo začel s prvim prostim treningom v petek ob 11. uri. Štiri ure pozneje se bo začel še drugi prosti trening, tretji opoldne v soboto, ko bodo ob 15. uri na sporedu tudi kvalifikacije. Dirka za VN Belgije se bo začela v nedeljo ob 15.10.

Zmagovalci vseh dirk za VN Belgije: