

Ni skrivnost, da moštvu iz Maranella v letošnji sezoni ne gre. Voz nekako naprej vleče Charles Leclerc, ki je dvakrat tudi stal na odru za zmagovalce, a rezultati so daleč od pričakovanj.
Zgolj leto dni je minilo od velikega veselja v Monzi, ko je Leclerc ugnal mercedesa in Ferrariju na domači dirki prinesel prvo zmago po letu 2010, ko je severno od Milana slavil španski as Fernando Alonso.
Zgodba tokrat ne bi mogla biti bolj drugačna. Lani je bil Ferrari v izjemnem položaju, letos je krepko brcnil v temo. Pogonski sklop ni dovolj močan, da bi se enakovredno kosal z mercedesoma, Italijani so ga pihnili tudi s šasijo, zaradi česar je predsednik moštva že pred časom izgubil upanje na kakršno koli zmago v letošnji ali naslednji sezoni.
Bo pa zanimivo videti, kdo bo v Monzi pobral smetano. Favorita sta, tako kot pravzaprav na vsaki dirki v hibridni dobi, mercedesa Lewis Hamilton in Valtteri Bottas, a v zadnjem obdobju so velik napredek naredili predvsem pri Renaultu. Na zadnji dirki v Belgiji so zbrali celo najvišje število točk v svoji zgodovini (23).
Seveda ne gre ob vsem tem odpisati vselej hitrega in slave željnega Maxa Verstappna, ki bo tudi tokrat želel s svojim red bullom premešati vrstni red pri vrhu, nevarna za najvišja mesta utegneta biti tudi 'rozasta mercedesa', dirkača Racing Pointa Sergio Perez in Lance Stroll.
Dirkanje po najhitrejši 'nogavici' na svetu

Farina do naslova na prvi VN Italije
Prvo dirko za VN Italije, ki je štela za svetovno prvenstvo v formuli ena, so organizirali 3. septembra 1950. Dirkači so morali odpeljati 80 krogov, dolgih 6,3 kilometra.
Šlo je za zadnjo, sedmo dirko sezone, na kateri se je odločalo o naslovu svetovnega prvaka. Na koncu je na veliko veselje 'tifosov' smetano pobral Farina, ki je imel na koncu ob odstopu Juana Manuela Fangia v skupnem seštevku tri točke naskoka.
Do danes je zadnji dirkač, ki je naslov svetovnega prvaka osvojil na domačih tleh, zadnjič se je tudi zgodilo, da so oder za zmagovalce na italijanski dirki stopili vsi italijanski dirkači (ob Farini še Alberto Ascari in Luigi Fagioli).
Slednji so bili tudi razred zase. Ascari je zaostal za minuto in 18 sekund, Fagioli dobro minuto in pol, naslednji tekmec že za debelih pet krogov!
Tudi med konstruktorji so Italijani pobrali vse. Farina in Fagioli sta dirkala z alfo romeo, Ascari s ferrarijem. Krstno dirko formule ena za VN Italije v Monzi je sicer končalo le 7 od 26 dirkačev. Najhitrejši krog je z alfo romeo odpeljal Fangio (2:00,0). To mu je uspelo v 7. krogu. Leto pozneje je rekord za 3,5 sekunde izboljšal Farina.
Leclerc lani obnorel 'tifose'
Zadnjo dirko za VN Italije je v Monzi, kot rečeno, dobil Leclerc. Ta je tako rekoč vodil od starta do cilja, vodilni položaj je za nekaj krogov izgubil le po opravljenem postanku. 21-letnik se je odlično postavil zoper mercedesa, zdržal je pritisk Hamiltona, poskrbel za drugo Ferrarijevo zmago v sezoni in sploh prvo slavje kultnega italijanskega moštva na domači dirki v Monzi po letu 2010. Večji del dirke so bili gledalci priča napetemu boju med Leclercom in Hamiltonom, ki je vrhunec dosegel v 23. krogu, ko je svetovni prvak napadel Monačana, a je ta ostal spredaj, za nameček pa Britanca še izrinil s steze, zaradi česar si je zadnje opozorilo pred morebitno črno zastavo ali izključitvijo z dirke.
Leclerc se nikoli ni mogel zares sprostiti, Hamilton mu je vseskozi dihal za ovratnik, a kljub zavetrju in sistemu DRS v ravninah ni uspelo švigniti mimo. Po lastni napaki je podaril drugo mesto Bottasu, sam pa je dirko končal kot tretji. V tolažbo mu je bil najhitreje odpeljani krog, zaradi česar si je v skupnem seštevku prislužil dodatno točko.
Statistični sladkorčki pred VN Italije
- V Monzi je do danes slavilo 37 različnih dirkačev. Največkrat sta slavila Michael Schumacher (1996, 1998, 2000, 2003 in 2006) ter Lewis Hamilton (2012, 2014, 2015, 2017 in 2018), oba sta zmagala po petkrat;
- med konstruktorji je najuspešnejši Ferrari, ki je na domačih tleh zmagal 19-krat. Na drugem mestu je z desetimi zmagami McLaren;
- največ zmag na dirkah formule ena v Monzi imajo - Britanci. Kar 21-krat so stopili na najvišjo stopničko;
- (vsaj) dvakrat zapored je uspelo na VN Italije zmagati sedmim dirkačem, in sicer: Juanu Manuelu Fangiu, Stirlingu Mossu, Philu Hillu, Ronnieju Petersonu, Nelsonu Piquetu, Damonu Hillu in Lewisu Hamiltonu;
- v trenutni dirkaški zasedbi formule ena so trije dirkači, ki so že slavili na VN Italije, to so: Sebastian Vettel (tri zmage), Lewis Hamilton (pet zmag) in Charles Leclerc (ena zmaga);
- najdaljši niz različnih zmagovalcev na VN Italije je 8 dirk. Zgodil se je celo dvakrat, in sicer med letoma 1963 in 1973 ter 1975 in 1983;
- najmanjša razlika, s katero je dirkač zmagal na VN Italije, je 0,01 sekunde. To je tudi najmanjša razlika v 70-letni zgodovini svetovnih prvenstev v formuli ena. Leta 1971 je Peter Gethin (BRM) za eno stotinko sekunde ugnal Šveda Ronnieja Petersona (March). Tretjeuvrščeni Francois Cevert (Tyrell) je zaostal za devet stotink;
- omenjeno dirko leta 1971 je Gethin začel z 11. mesta, kar je do danes najnižji štartni položaj v Monzi, s katerega je bilo mogoče zmagati;
- najnižji štartni položaj, s katerega se je dirkač povzpel na oder za zmagovalce po dirki za VN Italije, je 23. Leta 1956 je Ron Flockhart (Connaught) dirko začel s 23. štartnega položaja, končal pa jo je s krogom zaostanka na tretjem mestu;
- od 69 dirk v Monzi jih je 25 dobil dirkač, ki je dobil sobotne kvalifikacije;
- med dirko za VN Italije v Monzi je deževalo le štirikrat;
- v Monzi se je o naslovu svetovnega prvaka odločalo kar 11-krat; nazadnje leta 1979, ko je s ferrarijem naslov osvojil Jody Scheckter;
- na dirki za VN Italije je do danes nastopilo 83 italijanskih dirkačev, slast zmage in večne slave so okusili le trije: Giuseppe 'Nino' Farina, Alberto Ascari in Ludovico Scarfiotti;
- Monza bo v nedeljo postala prvo dirkališče, ki bo gostilo 70. dirko formule ena;
- če bo Lewis Hamilton v nedeljo dirko končal v prvi deseterici, bo izenačil rekord Michaela Schumacherja po številu dirk, na katerih je dosegel vsaj točko. Schumacherju je to uspelo na 221 dirkah, Hamiltonu za zdaj na 220. Če se bo med prvih deset v nedeljo uvrstil Sebastian Vettel, bo to njegova 200. dirka, na kateri je osvojil vsaj točko;
- če Ferrari v nedeljo ne bo osvojil niti točke, se bo prvič po letu 1996 zgodilo, da bo dosegel točkovno ničlo na dveh zaporednih dirkah (leta 1996 na VN Kanade in VN Francije);
- najvišja povprečna hitrost kroga v Monzi je 263,588 km/h. Dosegel jo je Kimi Räikkönen s ferrarijem leta 2018;
- Lewis Hamilton utegne v nedeljo podreti 66 let star rekord. Če bo med dirko vodil vsaj dva kroga, bo v vodstvu odpeljal največ krogov v zgodovini dirk v Monzi. Do zdaj rekord z 220 krogi drži legendarni Alberto Ascari.
Začetek dirke v nedeljo ob 15.10
Dirkaški konec tedna v Lombardiji se bo začel s prvim prostim treningom v petek ob 11. uri. Štiri ure pozneje se bo začel še drugi prosti trening, tretji opoldne v soboto, ko bodo ob 15. uri na sporedu tudi kvalifikacije. Dirka za VN Italije se bo začela v nedeljo ob 15.10.
Zmagovalci vseh dirk za VN Italije:
Leto | Dirkač | Moštvo | Prizorišče |
2019 | Charles Leclerc | Ferrari | Monza |
2018 | Lewis Hamilton | Mercedes | |
2017 | Lewis Hamilton | Mercedes | |
2016 | Nico Rosberg | Mercedes | |
2015 | Lewis Hamilton | Mercedes | |
2014 | Lewis Hamilton | Mercedes | |
2013 | Sebastian Vettel | Red Bull | |
2012 | Lewis Hamilton | McLaren | |
2011 | Sebastian Vettel | Red Bull | |
2010 | Fernando Alonso | Ferrari | |
2009 | Rubens Barrichello | Brawn | |
2008 | Sebastian Vettel | Toro Rosso | |
2007 | Fernando Alonso | McLaren | |
2006 | Michael Schumacher | Ferrari | |
2005 | Juan Pablo Montoya | McLaren | |
2004 | Rubens Barrichello | Ferrari | |
2003 | Michael Schumacher | Ferrari | |
2002 | Rubens Barrichello | Ferrari | |
2001 | Juan Pablo Montoya | Williams | |
2000 | Michael Schumacher | Ferrari | |
1999 | Heinz-Harald Frentzen | Jordan | |
1998 | Michael Schumacher | Ferrari | |
1997 | David Coulthard | McLaren | |
1996 | Michael Schumacher | Ferrari | |
1995 | Johnny Herbert | Benetton | |
1994 | Damon Hill | Williams | |
1993 | Damon Hill | Williams | |
1992 | Ayrton Senna | McLaren | |
1991 | Nigel Mansell | Williams | |
1990 | Ayrton Senna | McLaren | |
1989 | Alain Prost | McLaren | |
1988 | Gerhard Berger | Ferrari | |
1987 | Nelson Piquet | Williams | |
1986 | Nelson Piquet | Williams | |
1985 | Alain Prost | McLaren | |
1984 | Niki Lauda | McLaren | |
1983 | Nelson Piquet | Brabham | |
1982 | Rene Arnoux | Renault | |
1981 | Alain Prost | Renault | |
1980 | Nelson Piquet | Brabham | Imola |
1979 | Jody Scheckter | Ferrari | Monza |
1978 | Niki Lauda | Brabham | |
1977 | Mario Andretti | Lotus | |
1976 | Ronnie Peterson | March | |
1975 | Clay Regazzoni | Ferrari | |
1974 | Ronnie Peterson | Lotus | |
1973 | Ronnie Peterson | Lotus | |
1972 | Emerson Fittipaldi | Lotus | |
1971 | Peter Gethin | BRM | |
1970 | Clay Ragazzoni | Ferrari | |
1969 | Jackie Stewart | Matra | |
1968 | Denny Hulme | McLaren | |
1967 | John Surtees | Honda | |
1966 | Ludovico Scarfiotti | Ferrari | |
1965 | Jackie Stewart | BRM | |
1964 | John Surtees | Ferrari | |
1963 | Jim Clark | Lotus | |
1962 | Graham Hill | BRM | |
1961 | Phil Hill | Ferrari | |
1960 | Phil Hill | Ferrari | |
1959 | Stirling Moss | Cooper | |
1958 | Tony Brooks | Vanwall | |
1957 | Stirling Moss | Vanwall | |
1956 | Stirling Moss | Maserati | |
1955 | Juan Manuel Fangio | Mercedes | |
1954 | Juan Manuel Fangio | Mercedes | |
1953 | Juan Manuel Fangio | Maserati | |
1952 | Alberto Ascari | Ferrari | |
1951 | Alberto Ascari | Ferrari | |
1950 | Giuseppe Farina | Alfa Romeo |
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje