Datum dirke: | 13. oktober 2019 |
Kraj: | Suzuka International Racing Course, Suzuka, Japonska |
Dolžina kroga: | 5,807 km |
Število krogov: | 53 |
Dolžina dirke: | 307,573 km |
Zadnji zmagovalec: | 2019 - Valtteri Bottas (Mercedes) |
Prva VN na prizorišču: | 1987 |
Rekord kroga: | 1:30,983 - Lewis Hamilton (2019) |
Številni dirkači imajo Suzuko v najlepšem možnem spominu. Gre za dirkališče, ki je od vseh v zgodovini formule ena dalo največ odločitev o naslovu svetovnega prvaka, in sicer kar 13. Nazadnje leta 2011, ko si je drugi naslov v karieri v red bullu zagotovil Sebastian Vettel.
Na dirki za VN Japonske je do danes nastopilo dvajset različnih japonskih dirkačev. Najboljša izida sta uspela dvema. Aguri Suzuki je bil z ekipo Espo Larrousse tretji na dirki leta 1990, Kamuiju Kobajašiju je enak dosežek v sauberju uspel 12 let pozneje. Za oba so bile to edine stopničke v karieri.
Hunt v Fudžiju do edinega naslova
Prvo dirko za VN Japonske so organizirali leta 1976 v Fudžiju. Poskrbela je za razburljiv zaključek sezone. Avstrijski dirkač Niki Lauda, ki se je tistega leta skoraj ubil na Nürburgringu, se je v zaključku sezone boril za naslov svetovnega prvaka z Britancem Jamesom Huntom. Bil je na dobri poti, nato pa se je med zadnjo dirko v Fudžiju zaradi izjemno slabih razmer - zaradi hudega naliva je bil večji del steze poplavljen - odločil japonsko preizkušnjo predčasno končati. Usoda naslova svetovnega prvaka je bila v Huntovih rokah. Ta je z mclarnom ostal na stezi, se boril kot lev in si s tretjim mestom zagotovil dovolj točk za skok na vrh lestvice svetovnega prvenstva. Svojega največjega tekmeca Laudo je premagal za pičlo točko. Zmagal je Američan Mario Andretti z lotusom, drugi je bil Francoz Patrick Depailler (Tyrrell).
Prvo dirko za VN Japonske so v Suzuki organizirali 1. novembra 1987. Dobil jo je Avstrijec Gerhard Berger (Ferrari) pred Brazilcem Ayrtonom Senno (Lotus) in Švedom Stefanom Johanssonom (McLaren).
Epski boji v Suzuki
Fudži je ob krstni izvedbi gostil še tri dirke za VN Japonske, in sicer v letih 1977, 2007 in 2008. Ostale dirke je gostila Suzuka, kjer so bili ljubitelji bencinskih hlapov priča nekaterim izjemnim bojem in razpletom svetovnih prvenstev. Še najbolj izstopa boj McLarnovih dirkačev Alaina Prosta in Ayrtona Senne ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja. Brazilec je v Suzuki dvakrat osvojil naslov prvaka, Francoz enkrat. Za eno najboljših predstav v zgodovini te dirke pa je poskrbel Kimi Räikkönen leta 2005. Ledeno-hladni Finec, ki je dirko začel s 17. mesta, je s hrabrim in neizprosnim dirkanjem vseskozi napredoval, z vsakim krogom mu je rasla samozavest, švignil je mimo Michaela Schumacherja (Ferrari) in Fernanda Alonsa (Renault), v uvodnem zavoju zadnjega kroga je prehitel še tedaj vodilnega Giancarla Fisichello (Renault) in si zagotovil eno največjih zmag v karieri. Z njegovo zadnjo zmago za McLaren je dokazal, da je nemogoče včasih mogoče. "Najboljše zmage so tiste, za katere se moraš res potruditi. Ta je zagotovo moja najboljša do zdaj," je po dirki dejal priljubljeni Kimi.
Proga v obliki številke osem
Progo v Suzuki je leta 1962 zasnoval nizozemski arhitekt John Hugenholts. Je ena najstarejših prog na koledarju formule ena, sprva so jo uporabljali kot testno progo pri japonskem avtomobilskem velikanu Honda. Skozi leta so jo večkrat spremenili, današnjo obliko ima od leta 2003. Suzuka ima eno redkih prog, ki je v obliki številke osem. Vsebuje 17 zavojev - 9 desnih in 8 levih. Krog je dolg 5,807 km, dirkači jih bodo morali odpeljati 53 (307,573 km). Najhitrejšega je leta 2005 z mclarnom odpeljal Räikkönen (1:31,540). Žal ima Suzuka tudi temno plat, na njej je ugasnilo kar nekaj življenj v različnih motošportnih razredih, v formuli ena je vzela Julesa Bianchija. To je tudi zadnja dirkaška smrtna žrtev v formuli ena in prva po Senni z dirke za VN San Marina 1994 v Imoli.
Največ zmag za McLaren
Na odru za zmagovalce po dirki za VN Japonske je največkrat na najvišjo stopničko stopil Schumacher, in sicer šestkrat (1995, 1997, 2000, 2001, 2002 in 2004), enkrat manj je to uspelo Lewisu Hamiltonu (2007, 2014, 2015, 2017 in 2018). Štirikrat je v Suzuki zmagal Vettel (2009, 2010, 2012 in 2013). Med konstruktorji se je največ zmag veselil McLaren, slavil je devetkrat (1977, 1988, 1991, 1993, 1998, 1999, 2005, 2007 in 2011), Ferrari sedemkrat (1987, 1997, 2000, 2001, 2002, 2003 in 2004).
Zmagovalci vseh dirk za VN Japonske:
Leto | Dirkač | Moštvo | Prizorišče |
2019 | Valtteri Bottas | Mercedes | Suzuka |
2018 | Lewis Hamilton | Mercedes | |
2017 | Lewis Hamilton | Mercedes | |
2016 | Nico Rosberg | Mercedes | |
2015 | Lewis Hamilton | Mercedes | |
2014 | Lewis Hamilton | Mercedes | |
2013 | Sebastian Vettel | Red Bull | |
2012 | Sebastian Vettel | Red Bull | |
2011 | Jenson Button | McLaren | |
2010 | Sebastian Vettel | Red Bull | |
2009 | Sebastian Vettel | Red Bull | |
2008 | Fernando Alonso | Renault | Fudži |
2007 | Lewis Hamilton | McLaren | |
2006 | Fernando Alonso | Renault | Suzuka |
2005 | Kimi Räikkönen | McLaren | |
2004 | Michael Schumacher | Ferrari | |
2003 | Rubens Barrichello | Ferrari | |
2002 | Michael Schumacher | Ferrari | |
2001 | Michael Schumacher | Ferrari | |
2000 | Michael Schumacher | Ferrari | |
1999 | Mika Häkkinen | McLaren | |
1998 | Mika Häkkinen | McLaren | |
1997 | Michael Schumacher | Ferrari | |
1996 | Damon Hill | Williams | |
1995 | Michael Schumacher | Benetton | |
1994 | Damon Hill | Williams | |
1993 | Ayrton Senna | McLaren | |
1992 | Riccardo Patrese | Williams | |
1991 | Gerhard Berger | McLaren | |
1990 | Nelson Piquet | Benetton | |
1989 | Alessandro Nannini | Benetton | |
1988 | Ayrton Senna | McLaren | |
1987 | Gerhard Berger | Ferrari | |
1977 | James Hunt | McLaren | Fudži |
1976 | Mario Andretti | Lotus |
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje