Še marca so Ljubljančani s sanjskimi predstavami pometali vse pred seboj. Bili so le zmago oddaljeni od naslova prvaka v Ligi Ebel. Novo sezono so začeli kar z devetimi porazi. Edino tekmo so dobili prav proti Jeseničanom v Tivoliju s 5:2. Železarji so jim v 10. krogu vrnili z obrestmi. Če bi bili bolj zbrani v drugi in tretji tretjini, bi bilo verjetno v ljubljanski mreži dvoštevilčno število ploščkov. Skrajni čas je za prihod novega stratega s trdo roko, ki pa ga teden dni po odhodu Mika Posme še ni na vidiku.

Kako si razlagate tako krizo v ekipi? Verjetno se vam v vaši karieri ni velikokrat zgodilo, da bi po prvi tretjini zaostajali kar z 0:6.
Bolj malokrat najbrž, posebej na derbiju - bi moral res razmisliti. Igral sem zelo veliko derbijev, ne vem pa, če smo kdaj tako slabo začeli.

Kje vidite glavne razloge za tako krizo v ekipi? Začasni glavni trener ste bili na treh tekmah. V Beljaku ste prikazali solidno igro, v Celovcu in na Jesenicah pa je bilo vse skupaj zelo slabo.
Kriza se nadaljuje. Nimam čarobne palice, da bi v petih dneh stvari na glavo postavil. Tudi lani je Mike Posma prvo tekmo dobil, potem pa je sledil niz porazov. Šele nato smo se počasi povzpeli. Upam, da se bodo stvari tudi tokrat izboljšale. Dejstvo je, da smo na dnu, slabši smo že težko. Zdaj lahko gremo samo še gor. Jaz sem še vedno optimist, nekaj stvari pa bo treba spremeniti.

Se napovedujejo spremembe tudi v igralskem kadru?
Vsekakor. Na potezi je uprava. Nekateri igralci ne dajejo tistega, kar se od njih pričakuje. Jaz nisem pravi naslov za te stvari, tu sem pomočnik z nalogo glavnega trenerja. Jaz o igralcih ne odločam, a nekateri že dlje časa ne igrajo tako, kot se od njih pričakuje.

Ekipa je bila marca eno zmago oddaljena od naslova, zdaj pa ima devet porazov. Prav nič ne kaže, da bi se to lahko spremenilo v torek.
Tak je šport. Ko se začnejo dogajati slabe stvari, se pač dogajajo. Lani smo veliko zmag dosegli po sreči. Spomnim se tekme v Innsbrucku, kjer so imeli oni 40 strelov na vrata, mi pa le 12. Tekmo smo na koncu dobili. Zdaj se nam vse obrača. V prejšnjem krogu v Celovcu smo dobili res nenavadne gole, od dveh igralcev se je plošček odbil v gol. Prvega smo prejeli po igri z visoko palico, dva metra na ledom. Izgubili smo rdečo nit in zdaj se vse skupaj le še stopnjuje. Slabe igre se nadaljujejo. Pred tekmo smo se zmenili, da bomo skušali nekaj storiti. V prvi menjavi igralcev smo naredili napako, potem pa še en prekršek. Igro s petimi proti trem so Jeseničani izkoristili z dvema goloma in težko je loviti tak zaostanek.

Poskušali ste vse. Zamenjali ste vratarja. Matija Pintarič se je kar izkazal, imel je nekatere sijajne obrambe.
Fant ima velik potencial. Prav je, da je dobil priložnost. Naš prvi vratar tako kot celotna ekipa ne delujeta prepričljivo. Vsi imamo še v spominu lanske obrambe Westlunda, letos pač ni tako. Ni kriv naš vratar, težave so s trenerjem. Igralci se med seboj pogovarjajo samo še o tem, kdo bo trener. V garderobi je to dnevna tema, nihče ne ve, kaj ga čaka. Nervoza se s slabimi izidi samo še stopnjuje.

Velika težava je tudi urnik tekmovanja, saj ni nobenega premora. Odmor med 1. in 11. novembrom zna biti zlata vreden.
Do takrat je še precej tekem. Odigrali smo deset tekem, čaka nas še 44 srečanj. V torek je že nova tekma, ni časa za velike analize. Na vrsti je regeneracija, treba bo spočiti glave, v torek pa je na vrsti nova tekma. S čimvečjim motivom je treba tekmo dobiti, drugega nam pač ne preostane.

Aleš Golob