Risi so v lanski zimi uspešno nastopili na olimpijskem turnirju v Pjongčangu, kjer so premagali reprezentanci ZDA in Slovaške, nesrečno pa so izpadli proti Norveški v podaljšku. Na svetovnem prvenstvu divizije I v Budimpešti so pokvarili vtis, saj se niso vrnili med elito. Aprila 2019 v Kazahstanu bo naloga še precej težja. Tekmeci Slovencev v Astani bodo poleg gostiteljev še Belorusija, Južna Koreja, Madžarska in Litva.

Jan, ki je tudi trener Vipitena v Alpski ligi, bo zdaj sestavil strokovni štab. Trener vratarjev bo Klemen Mohorič, išče še pomočnika in videoanalitika.
Rudi Hiti in Kari Savolainen sta slovensko izbrano vrsto vodila po dvakrat, v vlogi selektorja pa so bili še Vladimir Krikunov, Pavle Kavčič, Matjaž Sekelj, František Vyborny, Ted Sator, Mats Waltin, John Harrington, Matjaž Kopitar in Nik Zupančič.

Kaj je na koncu pretehtalo, da ste sprejeli mesto selektorja slovenske reprezentance?
Mislim, da je najbolj pretehtal izziv. Nikoli se jih nisem branil, vedno sem se z vsakim želel spoprijeti. V naravi in značaju imam, da vedno iščem najtežjo pot, ampak sem zadovoljen s svojo odločitvijo. Mislim, da imam podporo tako igralcev kot HZS-ja, in upam, da bomo dobro sodelovali.

Preden ste sprejeli ponudbo, ste dejali, da se morate pogovoriti z igralci. Ste se pogovorili z njimi?
Z določenimi sem se pogovarjal, še preden smo se dogovarjali za selektorsko mesto. Zaupali so mi, kaj jih je najbolj motilo. Zdi se mi, da imam ustrezno rešitev za slovensko reprezentanco. Bolj ali manj me vsi poznajo. Poznajo moj značaj. Vsi vedo, da se rad pozabavam, kadar je za to čas. In kadar se dela, da se dela.

Kakšen izziv vidite v reprezentanci? Zadnja sezona je bila sladko (OI) – grenka (SP)?
Vsekakor je največja želja, da se vrnemo med elito. Zavedam se, da je letošnja skupina B najtežja do zdaj, da sta vsaj dve reprezentanci, ki kotirata precej višje kot slovenska. Po petnajstih letih se je vrnila Belorusija in seveda Kazahstan, od muh niso niti Madžari in Južna Koreja, pa tudi Litva ni tako slaba kot marsikdo misli. Seveda bomo o SP-ju razmišljali, ko bo čas za to. Najprej se bomo osredotočili na prvi turnir, novembra v Minsku. Videli bomo, kateri igralci bodo na voljo in mogoče se bodo naredile kakšne menjave.

Bomo doživeli prevetritev reprezentance, ne nazadnje je nekaj igralcev končalo kariero?
Nedvomno neka prevetritev bo. Vendar se je treba zavedati, da nekega silnega kadra v slovenskem članskem hokeju ni. Zavedati se je treba, da tudi mlajše kategorije ne igrajo na najvišji ravni, tako da nas čaka kar nekaj dela prav v vseh selekcijah.

Imate trenerja vratarjev. Ste že izbrali tudi druge sodelavce?
Dogovarjam se s pomočnikom, ki ga poznam, vendar ne bo govoril še o imenih, dokler ni vse 100-odstotno. Bodo pa bolj ali manj novi obrazi.